Hai!
Tudi jaz se pridružujem mnenju, da je dobro imeti takega psa, ki posamezniku ustreza. Moj prvi je labradorec, ki mi ustreza (no ja, nekaj let je že moj, prej je bil atijev... V bistvu je družinski :p) Rada ima družino (obožuje nas), dobro pa se razume s ostalimi živalmi- a tudi tu je čisto odvisno od posameznika ter od posameznega psa. Lahko je napadalen, lahko je prijazen do vsakega. Tudi tu je v bistvu odvisno od vzgoje.
Mislim pa, da je najbolje, preden psa kupiš, da se pozanimaš o pasmi (če je pasemski), da se posvetuješ z vzreditelji, z lastniki psov...
Nujno pa je, da se preden kupiš oz. dobiš psa sploh vprašaš 'Pa sem sploh za psa?' za psa potrebuješ: čas, denar (za obisk veterinarja, če je pes bolan, pa tudi cepljenja so... ), pripomočke za psa (povodec, ovratnico, skledico, hrano, vodo... ) pa tudi moraš mu predvsem nuditi nego ter pa LJUBEZEN. Nikoli pa ne biti grob do psa. Pes pa ti za vse to vrača 10000-kratno mero ljubezn. Pregovor 'pes je človekov najboljši prijatelj' drži. Nikoli ti ne bo obrnil hrbta, vedno te bo poslušal... Mislim,da če misliš imeti psa, moraš premisliti: 'si psa samo želim, mu bom nudil/a nego, skrb, ljubezen in vse ostalo? Ali pa si psa želim le zato, ker si to želi nekdo drug?' Upam, da se boste za psa odločili takrat, ko boste vedeli, da ste na to pripravljeni.
Jaz že 13 let( od mojega rojstva) živim s psmi različnih pasem, in to, kar sem napisala je moje mnenje... Verjetno se kdo strinja s kakšno mojo besedo, kdo nee. Če se ne, me prosim popravite. A to je moje mnenje...
Lepe pozdrave,
Sunshine