Tema: Psi čuvaji čred-pastirski psi

[kodr]

Dobronamerno so mi predlagali naj pišem pri temi o pašnji, pašenju. Ker je tema uvrščena med športne dejavnosti se mi ne zdi primerno mesto.

Govora je o delovnih pseh, ki si služijo svoj kruh na pašniku tako, da govoriti o športu?

Najprej nekaj o terminologiji. Večina laikov imenuje te pse ovčarski psi. Po nazivu same pasme bi lahko o tem tudi sodili. Kraški ovčar, podhalanski ovčar, maremsko abruški ovčar...ali pa tudi ne kuvas, slovaški čuvač... Skratka tukaj ne najdemo pomoči. Pastirski pes je izraz, ki ga večina laikov razume kot psa, ki pase. Čuvaji črede-pastirski psi so po svoji definiciji čuvaji, nekaj jih je sposobnih opravljati pa tudi obe funkciji. Pogosto je potrebna razlaga različnih funkcij psov.

Danes se ti psi pogosto postavljajo v nemogoč položaj. Mladič-trop ovc in nič. Zagovorniki takega načina dela trdijo, da je za dobro delo čuvaja črede to edino primerna metoda. Pes, ki je primeren za delo čuvaja črede je primeren ne glede na starost. Torej uvajanje odraslega psa v čredo ni težava je pa nujno, da je vodnik psa za to sploh sposoben. V okoljih kjer ti psi še vedno predstavljajo "nujno zlo" poteka socializacija preko človeka, drugih psov. Kako lahko nekdo pričakuje dobro delo psa, ki je socializiran preko ovac ali pa koz, najbolj pogosto drobnice.

Pogosto se te pasme psov in njihove lastnike postavlja v "neroden" položaj, češ vaši psi so bolj butasti. Preprosto to pomeni samo to, da še niso delali s kraševcem in opazovali teh psov pri delu.

[TibiQ]

Kodr, ponovno navajaš kar neke zaključke, ki si jih sprejel kar sam od sebe, ampak jaz ponovno ne razumem kaj sploh želiš povedat.

Mimogrede, še vedno čakam tvoj odgovor, kako naj bi psa, ki samostojno opravlja delo čuvanja črede nekih živali, naučil tega samostojnega dela po tvoje.

[kodr]

Očitno prav velikega zanimanja ni. Iztočnica je, torej.

Žal se jih premalo odloča za zaščito svoje črede s psi čuvaji. Proces je zahteven in dolgotrajen saj lahko govorimo o res psu čuvaju pri starosti dveh in pol do treh let. Tisti, ki že imajo težave? Rešitev sicer obstaja zahteva pa še več znanja. Tisti, ki pričakujete težave pa veselo na delo.

[**Jackie**]

Pogosto se te pasme psov in njihove lastnike postavlja v "neroden" položaj, češ vaši psi so bolj butasti. Preprosto to pomeni samo to, da še niso delali s kraševcem in opazovali teh psov pri delu.

A lahko prosim razložiš ta stavek?
In kakšen je način, da se psa, starega recimo 5 let, socializiranega z ljudmi in navajenega na mestno življenje kadarkoli tako učinkovito vključi v vlogo pastirskega psa, kot psa , ki je že od osmega tedna naprej izključno z ovcami in ima stik s človekom omejen na hranjenje in zgolj prisotnost človeka?
Tudi tu je veliko odvisno od vzgoje in ne od posameznega psa 

[Nika]

Zanimanje je, postavila sem tudi konkretna vprašanja, na katera si kao odgovoril v prvem postu te teme. Meni ni jasno kaj sploh hočeš povedati in je brezveze karkoli spraševat, če dobimo nazaj odgovore, ki nimajo veze z ničemer.

[kodr]

Ni govora o tem, da se lahko vsakega psa uporabi za te naloge. Psi z razvitim teritorialnim nagonom, dobri čuvaji so lahko dobri tudi, ko so dorasli za vključitev v čredo. Ali so ali niso pa se pokaže pri preizkuso uvajanja v čredo. Tisti, ki so agresivni do živali seveda niso primerni.

Psi delajo z vodnikom in za vodnika. Vzpostaviti je potrebno razmerje med psom in vodnikom, krdelo vse ostalo pa je samo spodbujanje psov pri opravljanju njihovih nalog. Naloga je težja ni pa nemogoča.

Za samo delo psov, dobro, socializacija psov skozi trop ovac npr. ni primerna. Obnašanje ovc in psov je v osnovi drugačno in mladič skozi socializacijo z ovcami ne dobi odgovorov za uspešno delovanje. Psi potrebujejo odrasle pse vajene dela in vodnika, človeka, ki jih usmerja. Socializacija je drugačna kot za pse, ki bodo živeli v urbanem okolju, ni pa bistveno drugačna. Pes, mladič potrebuje izkušnje, ki jih pri ovcah ne more dobiti. Tudi igra psa je drugačna kot igra ovac, da o nalogah ovce in psa ne govorimo.

[Nika]

Kakšna je uradna doktrina za delo pastirskih psov?

[kodr]

Odgovor, ki ga še nisem podal na vprašanje Jackie. Psi teh pasem zelo hitro dojemajo kaj pravzaprav želimo od njih. Drugo je njihova vodljivost in učljivost s strani ljudi. Imajo svojo osebnost in svoj prav. Žal veliko ljudi zamenjuje te pojme.

Še o uradno "požegnani" metodi. Upam, da se bo oglasil kdo in predstavil in razložil zakaj tako. V nasprotnem primeru pa so odgovori javno dostopni na spletu.

[delfinčika]

Strinjam se, da vsi psi niso za to delo.
Huskyji in malamuti npr. nebimogli pomojem niti slučajno biti pašni psi.
Saj niti nagona za teoretioalnost nimajo preveč (nomasdska plemena so se selila).
Ampak zdi se mi primerno, da, če hočeš ti vzgajat ovčarskega psa (v mojem primeru bo to border collie), bo mogel ta border collie se že zgodaj spoznati ovce. Mislim, če ga vzgajaš stran od ovc, da jih nikol ne vid, pol pa ka jih prbvič vid se jih pa ustraš......
Mislim, meni bi bilo neprijetno. Tok časa sem porabila, da sem ga vse naučila zdaj se pa ovc boji.
Ampak jas bi svojega border collija učila poleg ovc.

[**Jackie**]

Ni govora o tem, da se lahko vsakega psa uporabi za te naloge. Psi z razvitim teritorialnim nagonom, dobri čuvaji so lahko dobri tudi, ko so dorasli za vključitev v čredo. Ali so ali niso pa se pokaže pri preizkuso uvajanja v čredo. Tisti, ki so agresivni do živali seveda niso primerni.

Psi delajo z vodnikom in za vodnika. Vzpostaviti je potrebno razmerje med psom in vodnikom, krdelo vse ostalo pa je samo spodbujanje psov pri opravljanju njihovih nalog. Naloga je težja ni pa nemogoča.

Za samo delo psov, dobro, socializacija psov skozi trop ovac npr. ni primerna. Obnašanje ovc in psov je v osnovi drugačno in mladič skozi socializacijo z ovcami ne dobi odgovorov za uspešno delovanje. Psi potrebujejo odrasle pse vajene dela in vodnika, človeka, ki jih usmerja. Socializacija je drugačna kot za pse, ki bodo živeli v urbanem okolju, ni pa bistveno drugačna. Pes, mladič potrebuje izkušnje, ki jih pri ovcah ne more dobiti. Tudi igra psa je drugačna kot igra ovac, da o nalogah ovce in psa ne govorimo.

Pastirski pes mora biti navezan na ovce in ne na človeka, če hočemo, da svojo funkcijo dobro opravlja. Ovčarski psi, morajo biti hitri, odzivni in v dobrem kontaktu s človekom, da držijo čredo skupaj. Pastirski psi pa naj se ne bi ozirali na človeka oz. njegove ukaze, pač pa samostojno odreagirali v primeru kakršnekoli situacije, ki bi za ovce lahko pomenila nevarnost.
Ali ni potem logično, da se pastirskega psa socializira pri ovcah in ne med ljudmi? Ali ne bo potemtakem pes, ki je socializiran z ljudmi avtomatsko iskal družbo človeka?  Saj ni cilj, da pes postane ovca, ampak da se nauči sobivati z ovcami in jih varovati. Zato je tu odnos pes-ovca zelo pomemben- bolj kot odnos pes-človek. Zato ja, socializacija pastirskega psa mora biti drugačna- že kot predpogoj za uspešno delovanje psa v resnih situacijah. Zagotovo se mladiči zgledujejo po starejših psih v kolikor se jih uvaja v čredo- vendar mora biti razlika med psi vsaj 2 leti, da je vsaj eden izmed psov dovolj resen in zrel.
Zato se ne strinjam s tem, da pastirski pes potrebuje izkušnje, ki jih pri ovcah ne dobi. Pastirski pes potrebuje samo tiste izkušnje, ki so potrebne da dobro opravlja funkcijo čuvaja in da se razvija v samostojnega, stabilnega in preudarnega psa. Pastirski pes mora biti nezaupljiv in ni treba da je prijazen, crkljiv do vsakega mimoidočega.

Nika, jaz imam nekaj gradiva v angleščini o pirenejcih, pa pred par leti smo bili na Šarplanini, nekaj imam pa tudi o ponovnem uvajanju kraševca v vlogo pastirskega psa. Najbrž bo kodr vedel kaj več o teh osnovah, ki bi jih moral vedeti vsak lastnik pravega špastirskega psa. Mene je ta plat zanimala predvsem iz razloga, da vidim, kako lahko karakteristike pastirskega psa obrnem "sebi v prid" pri vzgoji in šolanju. In naučiš se zelo veliko.  

[**Jackie**]

Odgovor, ki ga še nisem podal na vprašanje Jackie. Psi teh pasem zelo hitro dojemajo kaj pravzaprav želimo od njih. Drugo je njihova vodljivost in učljivost s strani ljudi. Imajo svojo osebnost in svoj prav. Žal veliko ljudi zamenjuje te pojme.

Še o uradno "požegnani" metodi. Upam, da se bo oglasil kdo in predstavil in razložil zakaj tako. V nasprotnem primeru pa so odgovori javno dostopni na spletu.

Zagotovo imajo svojo osebnost in mislim, da tudi  vodljivost in učljivost v povezavi z ljudmi ni velik problem. So izredno občutljivi na obnašanje vodnika in se znajo prilagajati- poleg tega pa imajo stabilnejši in zaneslivejši karakter od večine ovčarskih psov, kar naredi tudi njihove reakcije predvidljivejše in je sobivanje s takim psom lažje. Vsaj po mojem okusu 

[ninci]

kodr samo bučke prodaja, svojega širokega znanja in poznavanja o vsem pa bolj malo deli z nami Zadnji čas bi bil, da se odločiš, kdo bo na ta forum pisal, mogoče nam bo potem vse skupaj kaj bolj jasno, čeprav dvomim

[kodr]

Če si bila na področjih kjer delajo s temi psmi potem veš, da so tam prisotni ljudje, pastirji. Kakšen odnos imajo do njih pa prav tako. Tisti, ki so odvisni od teh psov jasno ločijo kaj pomeni dober pes čuvaj in kakšne so njegove naloge. V večini poteka socializacija mladičev preko odraslih psov. Ti psi tvorijo krdelo in varujejo ovce. Samo psi, ki imajo izkušnje z drugim psom, igra kot osnova, se lahko zoperstavijo volku. Psi, ki varujejo teritorij, pri tistih kjer ni pastirja, teritorij določa človek. Zelo nerodno je, ko in če ovce podrejo ograjo, drevo, skratka uničena ograja in ovce zapustijo svoj pašnik. Pes, ki gre z ovcami predstavlja v takem primeru nevarnost vsem.

Ti psi zelo dobro ločujejo moje, naše, sprejemajo nove živali, nove člane krdela, varujejo teritorij torej je tisti pes, ki dobro opravlja te naloge v urbanem okolju primeren tudi za opravljanje nalog na pašniku. Varuje pašnik in živali, vse kar mu je zaupano v varstvo. Kako predstaviti takemu psu delo, teritorij pa je stvar izkušenj vodnika. Tako kot ni prav, da mladička "vržemo" k ovcam tudi odraslega psa ne bomo kar pripeljali na pašnik in ga tam pustili.

Veliko mladičev je zelo prestrašenih, nekaj jih ovce tudi pobijejo, korekcija s palico na ovratnici. Nobene potrebe ni po takem delu, če vodnik uvaja psa v čredo.

Ne govorim o tvoji predstavi, ampak splošnem prepričanju. Kraševec hitreje razume zahtevo kot npr. mejni ovčar. Splošno sprejeto prepričanje pa je?

[Nika]

Še o uradno "požegnani" metodi. Upam, da se bo oglasil kdo in predstavil in razložil zakaj tako. V nasprotnem primeru pa so odgovori javno dostopni na spletu.

"vem pa ne povem" 

[alenkab]

Kraševec hitreje razume zahtevo kot npr. mejni ovčar. Splošno sprejeto prepričanje pa je?

Na kraševce se sicer ravno ne spoznam, se pa na borderje malo bolj. Nekje 98% kar sem jih videla, jih je takoj razumelo, zakaj so v ogradi.
Če kraševci presegajo to mejo, potem je splošno prepričanje napačno.

[**Jackie**]

Mislim, da kodr misli v vsakdanjem življenju - pri vzgoji in šolanju. (Kraševci tako ali tako niso ovčarski psi  )
O tem bi se do neke mere strinjala- glede tega, da je kraševcu zelo hitro jasno kaj mora delati, vendar je potem vprašanje o tem če se psu to zdi smiselno delati. Najbrž pastirski psi hitreje zastopijo, ni pa dvomov o tem, da recimo borderji to izpolnijo z večjim entuziazmom (imajo željo po ugajanju lastniku) in jih v poslušnost lažje prepričaš 

[alenkab]

Glede na naslov teme sem razumela, da se gre o razumevanju zahtev kraševca oz. borderja na pašniku 

[isla]

Jaz mislim, da borderji v tej temi nimajo kaj iskat, ker niso psi čuvaji in se jih nikoli ne postavi med ovce ampak z jih vodi človek. Kodr pa ima teorijo, da bi morali pse čuvaje prvo socijalizirati med ljudmi in starejšimi psmi in jih šele potem vreči med ovce  .

Kodr prosim če poznaš, kakšno metodo, po kateri bo pes prvo živel 3 leta med ljudmi, spal na postelji in bil sploh ni oh socializiran ter ga bodo potem postavili med ovce, da nam jo sporočiš. Čeprav dvomim, da je to komurkoli v interesu, ker tisti, ki si kupi psa, da mu bo čuval ovce ga tudi slučajno ne kupuje zato, da se bo z njim pretirano ukvarjal ampak pač zato, da varuje njegove prihodke beri ovce.

Ampak zdi se mi primerno, da, če hočeš ti vzgajat ovčarskega psa (v mojem primeru bo to border collie), bo mogel ta border collie se že zgodaj spoznati ovce. Mislim, če ga vzgajaš stran od ovc, da jih nikol ne vid, pol pa ka jih prbvič vid se jih pa ustraš......

Border, ki ima vsaj približno nekaj nagona, to pa je na srečo še vedno večina, bo svoj nagon pokazal tudi če bo ovce prvič videl pri 2-3 letih.

[Lilit]

Border, ki ima vsaj približno nekaj nagona, to pa je na srečo še vedno večina, bo svoj nagon pokazal tudi če bo ovce prvič videl pri 2-3 letih.

Res je. Tudi moj avstralec je bil na ovcah komaj pri 4 letih, pa je priblizno vedel, za kaj se gre.

Glede te socializacije pa ne vem no... odvisno od psa po mojem ce "vprasas" mojo, ali bi rajsi zivela med ovcami ali spala na postelji, izbere ovce brez razmisljat.

[deteljica]

Med pastirskimi in ovčarskimi psi ni nobene podobnosti, zatio delo teh dveh skupin ni primerljivo. Niti način vzgoje in socializacije, niti cilji.

[Čajka]

Društvo ljubilteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije je pripravilo "Strokovne osnove za izvajanje ukrepa odvračanja velikih zveri s pastirskimi psi", kjer je govora tudi o načinu uvajanja pastirskih psov v funkcijo varuha črede. Na netu je ta dokument objavljen že od leta 2006. Na žalost je zelo malo tistih, ki so zadevo prebrali , kar me zelo žalosti, saj bi se potem lahko  pogovarjali vsaj malce bolj "strokovno" in ne bi vedno znova pojasnjevali osnovne pojme in odkrivali tople vode. Korigiranja vedenja pastriskih psov so normalen del vzgoje pastriskih psov (uporaba palice ki jo obesiš v najbolj igrivem obdobju za vrat), vsaj sodeč po strokovni litearaturi, pa tudi po naših izkušnjah (reference so na voljo v dokumentu ki ga navam zgoraj).

Kraškega ovčarja v kinologiji od "Zidarja" naprej vedno bolj imenujemu kraševec, da se izognemu ponesrečenmu "ovčarju", ki ljudi zavede v misli, da je kraševec primarno ni zganjač črede ampak njen varuh. 

Kraški ovčarji so se pokazali kot dobri varuhi črede. Na Slovaškem kjer so ponovno v funkcijo uvajali svojega čuvača, je bilo predvsem zaradi napačnega uvajanja, nekaj pa tudi zaradi slabiš genetskih zasnov,  veliko psov neuspešnih. Zato smo bili kraševcih,  ko smo pilotno šli ponovno v funkcijo čuvaja črede ZELO pozitivno presenečni, da se je skoraj v vseh primerih pokazal kot pes, ki je ohranil potrebno zasnovo za to funkcijo. Seveda pa je ILUZORNO pričakovati da bodo tako kompleksni projekti vedno 100 % uspešni. Preveč je neznanja, premalo interesa, preveč različnih interesov... tudi vsak kraševec ne bo uspešen.

Vesela bom torej, da če bo kdo prebral ta dokument, nato pa se pogovarjajmo malo bolj konkretno.

Torej - link na strokovne osnove:
http://www.arso.si/narava/%C5%BEivalske%20vrste/ogro%C5%BEene%20in%20zavarovane/Strokovne%20osnove.pdf

SIcer je bil DLVKOS vabljen tudi v državni zbor in v kratkem upamo da bomo dali podudo na sestanku z ministrom da se sklepi o tem da je potrebno drobnico v Sloveniji začeti varovati tudi s patrskim psi (pri čemer se da prednost domači ogroženi pasmi - kar je bilo povsem razumljivo Slovakom, pri nas pa temu ni tako)

In link na poročilio o nekaj kraševcih v tej funkciji:
http://www.dlvkos.si/index.php?option=com_content&task=view&id=149&Itemid=287

[Čajka]

Aha - morda se moram samo popravit - ne  gre za to "da se bo začelo varovati drobnico s pastrskimi psi" - saj nekaj tega v Sloveniji je, ampak "da se bo pričelo bolj strokovno in sistematično varovati drobnico s pastirskimi psi"....

[kodr]

Me veseli, da se je pojavil nekdo, ki pozna smernice za uvajanje pastirskih psov, njihovo socializacijo in delo.

Take korekcije in težave, ki se pojavljajo pri tej metodi so nepotrebne. Pastirski pes je še vedno pes, ki mora biti podrejen človeku in njegovemu načinu dela. Torej tudi tega psa usmerja vodnik. Mladiči stari osem tednov, ki so izpostavljeni ovcam, socializacija preko ovac imajo nepotrebne težave, ki jih lahko odpravimo z več znanja vodnika in manjšo izpostavljenostjo mladičev.

Pri nas vse pse mlade ali stare uvaja v čredo vodnik psa. Tako se izognemo nepotrebnim težavam, psi niso prestrašeni, ne prihaja do poškodb mladičev ali celo pogina, psi so vodljivi izven pašnika, kar je zaželjeno zaradi prehodov na drug pašnik, uvajanja drugih živali ali drugih vrst živali, morebitnih poškodb, zdravljenja, cepljenja, psi pa dobro in samostojno opravljajo svoje naloge. Predpogoj je dober vodnik. Tudi uvajanje odraslih posv v čredo, z zaželjenimi lastnostmi, ni nikakršen problem.

Oceno o primernosti psa se lahko poda že pri šestih mesecih, najkasneje pri devetih. Tisti pes, ki v tem času ne pokaže zaželjenih delovnih sposobnosti ni primeren za samostojno delo.


Vedno je predpogoj dober vodnik, ki razume pse in jih pravilno oceni. Tudi ocenjevanje pastirski psov, delovnih, mora biti prilagojeno njihovemu delu kar pa je žal bolj izjema kot pravilo.

[Lanabela]

Upam, da na linku  opisani način vzgoje pastirskih psov ni edini možni. Ker v Sloveniji mislim da ni nikjer več dovolj nenaseljenega prostora, kjer bi lahko delovali psi, ki so navezani izključno na ovce in z ljudmi in drugimi psi niso vsaj za silo socializirani.
Časi so se od takrat, ko so prvotne kraševce še uporabljali za čuvanje ovac močno spremenili. Mogoče bi ne bilo slabo, če bi šla s časom tudi njihova vzgoja (mimogrede, saj ni tako dolgo, ko so bili strokovnjaki sveto prepričani, da se psi drug na drugega ne smejo navazati, ker sicer ne bi bili sposobni za kakršnokoli resno šolanje)

[kodr]

Ali mogoče ne zagovarjam drugačnega načina dela in tako tudi delujem?

[TibiQ]

Glede te socializacije pa ne vem no... odvisno od psa po mojem ce "vprasas" mojo, ali bi rajsi zivela med ovcami ali spala na postelji, izbere ovce brez razmisljat.

To misliš v celoti, ali izbere ovce samo za tistih nekaj ur, ponoči pa bi te začela pogrešat?

Se pa strinjam z deteljico. Tole ni tema o paši kot usmerjanju črede na neke namige človeka (ta je odprta drugje), ampak je tema o samostojnem čuvanju ovac,....

Meni je tema zanimiva. Veliki šnavcerji so dosti vsestranski psi; čuvaji, vendar hkrati so bili v zgodovini uporabljani tudi za zganjanje velike živine, hkrati imajo med predniki razne samostojne ovčarske pasme (npr. flandrijca - bouvier des flandres), ampak danes so VŠ povečini družinski (pet) psi ali pa (zelo malo) čuvaji in jaz si preprosto ne predstavljam, da bi VŠ socializiral človek, potem pa ga postavil nekam na en pašnik, kjer naj bi opravljal neko samostojno delo. Moja psica mi sledi povsod. Če se prestavim s kavča na 1m oddaljen stol pred računalnikom, se bo ona prestavila za mano, s kavča na tla ob stol, če grem na balkon gre za mano, ko grem z balkona, gre prostovoljno za mano, na vrtu ni šans da jo pustim samo, ker bo spraskala vhodna vrata. Saj ne rečem.. bi preživela, če bi jo nekje pustila (v končni fazi je tudi doma sama 8-10 ur dnevno - večino prespi), ampak meni dejstvo, da se je nek pes navadil živet med ljudmi - v svojem tropu, potem pa ga ta trop "izloči" in postavi nekam na samo, med ovce, meji že na mučenje živali, sploh VŠ, ki so zelo "čustvena" pasma.

Torej konkretno kodr;
- kje piše kako ti navajaš samostojnega čuvanja?
- kaj če nimaš od prej dveh odraslih psov (v končni fazi se zadeve ponavadi prvič vedno štartajo iz nič)?
- če ima vodnik veze z učenjem psa, zakaj si potem v drugi temi spraševal kako po "kliker" metodi učiš psa brez vmešavanja vodnika,..?

Kodr, samo nakladanje te je in nobenih odgovorov, nič konkretnega, kar bi imelo veze s temo.  

Čajka, med pisanjem in pošiljanjem odgovora sem imela neko delo, vmes pa vidim, si objavila povezavo.  Super, hvala in si jo bom vsekakor prebrala, zaenkrat pa napisano pred tem, kar puščam.

[Lanabela]

Tisto, kar sem napisala, se nanaša na link od Čajke.
Kodr - medtem ko je na linku konkretno opisan način vzgoje pastirskega psa, tako da se o njem da razpravljati, pa ti ne ponujaš nič konkretnega.

[damayanti]

Ali mogoče ne zagovarjam drugačnega načina dela in tako tudi delujem?

ti bolj kot ne nekaj filozofiraš...( razume te pa itak nihče)
bi te pa prosila ja če lahko ti obrazložiš tvojo različico tegale
http://www.arso.si/narava/%C5%BEivalske%20vrste/ogro%C5%BEene%20in%20zavarovane/Strokovne%20osnove.pdf

Mogoče se bomo pa potem bolje razumeli, kaj sploh hočeš povedat

[Čajka]

Upam, da na linku  opisani način vzgoje pastirskih psov ni edini možni. Ker v Sloveniji mislim da ni nikjer več dovolj nenaseljenega prostora, kjer bi lahko delovali psi, ki so navezani izključno na ovce in z ljudmi in drugimi psi niso vsaj za silo socializirani.
Časi so se od takrat, ko so prvotne kraševce še uporabljali za čuvanje ovac močno spremenili. Mogoče bi ne bilo slabo, če bi šla s časom tudi njihova vzgoja (mimogrede, saj ni tako dolgo, ko so bili strokovnjaki sveto prepričani, da se psi drug na drugega ne smejo navazati, ker sicer ne bi bili sposobni za kakršnokoli resno šolanje)

Lanabela sicer ne vem kateri del ki govori o načinu vzgoje  se ti zdi sporen. Vesela bom če boš  bolj natačna -mi je lažje odgovarjati. Bom poskušala ugibati kaj si želela povedati: mislim, da socializacija varuha črede kar mora biti narejena tako kot je opisana - ovca /pes  in omejen stik s človekom. Sicer pes stalno išče družbo človeka (le ta bo vedno bolj zanimiv kot ovca), in tistega pravega transferja na ovco  ne bo (sledil bo človeku in se odmaknil od črede, ki bo s tem izpostavljena plenilcu). Če ti hočeš da je pes učinkovit varuh črede,  mora pes čutiti tisto nujno potrebno da je ves čas z ovcami. Ta navezava pa se naredi od 8 do 16 tena in kasneje - kot je to natančno opisano. Strokovne osnove opisujejo podoben projekt (Slovaška) v centru Evrope. Menim da so pogoji precej podobni.  Zavedati se je treba da je princip dela pastrisekga psa ne glede na "menjavo časa"   vedno isti tako kot je to še vedno isti pes.  Glede Slovenije - načelno morajo biti vse črede ograjene z (električno) ogrado (tam kjer so zveri=kjer je varovanje sploh smisleno), psi pa so dodatna zaščita. Kot vemo so npr. volkovi super intelignetni in preidejo tudi eletkrično ogrado. Tam je pes dodatna zaščita. Danes v Sloveniji večinoma NIMAMO ob čredi stalno  pastirjev v človeški obliki (to lahko vidiš kje v Bosni ali na Hrvaškem - opisana je naša ekskurzija). Pastir je pristoen samo občasno - saj ima običjano drugo dodatno delo da se lahko preživi. Človeška pristonost je pač "predraga" in noben ne plačeval jagnjetnine po ne vem kakšni ceni. Delovna sila je pri nas čisto drugače plačana kot kje drugje.  Tako da mora kraševec nekako obstati pri čredi to ko ni prisoten človek.  Verjetno je bil tudi v zgodovini kraševca človek kot pastir bolj intenzivno prisotne, vendar pa vseeno ne stalno in vedno. Pastriski pes mora varovati čredo tudi ko človeka ni zraven. Seveda vsi tisti ki vidimo psa predvsem kot našega prijatelja, malce težko sprejmemo ta koncept, vendar pa ko vidiš psa ki je vedno s čredo in ga vidiš da 1000x bolj svoboden in naravnem elementu, kot je to lahko nek pes v pesjaku, ali pa na dvorišču. 
Morda še to - ali je res da je pes nevaren okolici če ni navezan/socialziran  na človeka. Tu  je morda precej informativen del v strokvnih osnovah ki govori o tehniki približevanje-umik. Tam je pojasnjeno da se DOBER in STABILEN pastriski pes ne bo hotel oddaljiti od črede, ali da ne bo brez potrebe napadal. Motnji se bo približal, opozoril, nato se bo umaknil -obramaba črede sledi  v skrajenm primeru.  Seveda imaš tudi različne pastriske pse/pasme. Tudi zato pravimo da je morda kraševec zaradi svoje bolj priljudne narave (obstaja teza da je ravno zaradi tega ker je zgodovinsko živel na poseljenjem območuju bil selekcioniran tako, da ni bil napadalen do ljudi (tatov...). Kar seveda ne pomeni da je  pustil vsakemu da preprosto odnese jagnje. To seveda ne vem - je samo teza. Stepski pastriski psi, ali pa npr.šarpalninec so bili morda bolj ostri saj so bili še bolj prepuščeni samim sebi in manj v stiku s človekom.   Se pa strinjam, da to utegne biti preveč tvegano (politčno nekorektno) v današjih časih, zato tako ali tako pastriske pse priporočam samo na ograjenih pašnikih ki so dodatno opremljeni z opozorilnimi napisi. Tudi nam ni do tega da se en tak projket, ki je sam po sebi izredno zanimiv pade v vodo ker bo nek pastrirski pes nekoga ugriznil (tudi da del slovaške izkušnje je zanimiv). Tudi zato smo si zamislili pilotni projket z takimi kmeti , ki bi jih tak način zanimal, in z veseljem in odgovornostjo sodelovali. Danes jih je tako ali tako veliko proti, saj se jim zdi vse skupaj preveč komplicirano in naporno. Lažje je da dobiš subvencijo ki ti jo plača država. Je pa to državni problem, saj tega denarja preprosto ni na voljo (in vedno manj ga bo), po drugi strani pa hočemo ohraniti volka in ohranjanje kulturne krajine. Radi bi torej da bi bil volk sit, koza cela, državna malha pa polna. 
Sicer pa je zanimiv kraševec iz Grobnika (pri Reki). Ta ni ograjen in je stalno prisoten pri čredi- bila sem tam in psa ob pristonosti lasnika  božala in vse.... No amapak več o tem ob prilki, če bo koga zanimalo.

[Čajka]

Aja - še to. Tudi strokovne osnove predevajo osnovno navezano na človeka. Kraševec bo do človeka ki bo skupaj z njim skrbel za čredo tako ali tako zelo navezan. To se je vedno do sedaj potrdilo. Tudi ob omejenem ukvarjanju z njim.  Tudi strokovne osnove pravijo da moraš psa navaditi osnovne poslušnosti, vendar ob tem ne tvegati da stik postane preveč intenziven, ko pes ne bo več hotel biti pri ovcah in je potem samo še družinski kuža in "občasni varuh". Ponavadi je tako ali tako potrebno biti zelo previden samo prvo leto, nato pa psa že lahko bolj sporoščeno in bolj intenzivno počohljaš  - pa s tem ne boš veš prelomil njegove vezi z ovcami. No amapak možno da ne vemo vsega.....saj se konec koncev še učimo....če bo sploh kaj nastalo iz vsega skupaj.