Ojoj- boga Rina.
Ja sej pokrivanje prireditev je v Sloveniji vedno problem. Smo majhni in skoraj nihče ni samo v enem športu.
Saj to da koga ni, ker je pač v času tekme drugje ni zaskrbljujoče.
Glede komentarjev sodnika- z enim ušesom sem ujela,da so take smernice dobili sodniki.
Vsekakor bodo morali o teh smernicah še mal razmislit,če je to seveda sploh res.
Če se sploh komentira je smiselno ,da se komentira kaj uporabnega. Drugače škoda časa in bi zadoščalo,da bi se kot pri agiju samo na zaslonu izpisale točke in čas.
Če pa zbiramo tudi info zakaj sploh kdo hodi na tekme:
jaz hodim zato, ker če ne grem na tekme tudi delam malo do nič s psi. Sem pač lenoba. Ampak dovomim,da so drugi kaj boljši.
Če vzamemo za primer ta vikend : sobota- ves dan je lilo. In če ne bi bila na tekmi agilitya bi komaj peljala pse z marelo za 15 minut lulat. Tako pa sem z vsemi tekla 2 parkurja, šla 3x na sprehod, ogrevala, se igrala po tekih.... v glavnem neprimerljivo.
In če ne bi imela namena it na tekmo RO to nedeljo zagotovo zadnja dva petka ne bi šla žez RO parkur ,kakor že šprej vso zimo nisem. Pa tudi v nedeljo dopoldne ne bi delala vaj ampak bi se sprehajala kje v tri krasne in gledala pse, kako se lovijo med sabo.
In če ne bi hodila na RO tekme prisežem,da sem prelena,da bi pse sploh kdaj učila trikcev ala vzvratno okoli vodnika pa kvadrat, pa 200% se z Raa ne bi niti polotila učenja aportiranja, ki je zadnje kar bi ona v življenju počela. Res poznam nekaj posameznikov, ki kot blazni učijo ne vem kaj vse sorte, samo da sami sebe snemajo v dnevni sobi- ampak taki so redki kot petperesne deteljice na travniku. Pa še ti večinoma ne preidejo dalj kot do določene stopnje ( ostanejo na šolskem principu dela).
Glavni razlog št 1 je torej aktiviranje samega sebe.
Razlog št 2 je študijske narave. Če se hočeš res kaj naučit o psih moraš it na tekme. Pa ne enkrat ampak hodit vse življenje- razen če psa uporabljaš praktično npr lovci, paša, reševanje.... Kar samo vidiš resnične rezultate dela , šolanja in pristopa. Večina stvari oz pravih učinkov stvari se namreč na tekmah pokaže šele dolgoročno ( skozi leta in št nastopov). Za mene - in predvidevam da za vse ki jih kinologija zanima , je bistveno kakšne rezultate da nek sistem dela na dolgi rok in v vsakih okoliščinah. Vse drugo je blef. Tudi peglat psa dve leti in ga potem nategnit za en izpit al pa na kvatre en nastop je blef- ne da pravega podatka- ne o psu, ne o njegovih potencialih, ne o načinu dela.
razlog 3: fino je u živo videt kaj delajo drugi pa mal poklepetat, piknik - srečanje sistem. Če sama ne tekmujem se zleeepa (če sploh kdaj) ne spravim nekam samo kot gledalec.
Ob takem razmišljanu postane tudi vloga sodnikov minorna. Vsak zase v resnici ve kaj je želel doživet in kaj je doživel na določenem nastopu. In TO je odločilno.