Tukaj se psi sicer lepo igrajo in se zabavajo, tudi moja se ne boji in dirka okoli, vendar pa ko jih faše, zacvili in noče imeti z nobenim opravka, dokler se ne pomiri. Vem, da se tudi močnejši psi učijo biti bolj nežni, vendar ne na moji punčari, ker ko bo enkrat polomljena, bo prepozno. Lastniki velikanov pa niti niso stalno pozorni, ker se njihovemu pesjanarju itak ne more nič zgodit, ker je pač močan. Se mi pa moja smili, ko vidim da se zaradi teže drugih ne more upirat in jo potem raje dvignem.
Odpoklic pa pri teh divjakih sploh nima takoj učinka. Šele potem, ko se razbežimo na vse strani in kličemo svoje mulce, so pripravljeni preusmeriti pozornost na nas. Je pa moja divjakinja zanimiva, ker je hitra in se vsi podijo za njo, medtem ko se za majhno samojedko, ki samo sedi in gleda, niti ne zmenijo.
Ko bo večja, bo precej lažje, samo ne bi rada, da že zdaj dobi kakšno negativno izkušnjo, ki jo bo zaznamovala za zmeraj.