Seveda je labradorec primeren za agility, če le ima zdrave sklepe. Midve sva tudi agilitašice, sicer začasno na počitnicah, ampak vseeno - moja psica ful uživa, nobene ovire se ni bala, edino vztrajnosti ji včasih zmanjka, ker bi ona že kaj drugega počela.
Se pa meni glede skakanja in hoje v hribe zdi primerna starost tam okoli enega leta, čeprav tudi prej ni treba povsem omejevati. Moja je že kot mladič veliko norela, skakala po stopnicah, divjala v gozdu in preskakovala vse mogoče, pa zaradi tega nima nobenih problemov s kolki. Smo pa šli pri letu in parih mesecih slikat kolke in so bili rezultati odlični, tako da sem povsem mirna, kar se obremenitev tiče.
Kar se lajanja tiče, so si pa psi zelo različni. Moja zelo redko laja in še to samo, kadar je kaj sumljivega (
imamo čuvaja) ali pa ko misli, da se ji godi krivica - da mora recimo sama kje počakati, jaz pa se ukvarjam z drugimi. Pa dvakrat je ponoči protestirala z lajanjem, ker sem jo dala spat ven (je bilo notri res prevroče), ampak je ugotovila, da nič ne doseže in potem je bil mir.
Gianja seveda je lažje, če ste pri vzgoji in šolanju enotni, pa vseeno tudi če ne boste, se bo kuža vseeno naučil, kaj želiš od njega. Podobne težave sem imela jaz, ko so mi kakšne zadeve čisto pokvarili, ampak v končni fazi sem le dosegla, da pri meni velja tisto, kar jaz hočem, pri drugih me pa ne zanima. Tako je pri meni prostor prostor, pri moji mami pa je to sedi - psica točno ve, da se mora pri meni uležt, pri mami se pa pač usede ker ji je to lažje in ve da bo vseeno dobila nagrado. Pa pes itak uboga tistega, ki je dosleden. Pri meni se zdej drugi pritožujejo, da ko sem jaz zraven, jih sploh ne šmirgla, ko me pa ni, takrat pa jih malo uboga
Sami so si krivi.
