No, tvoja je sedaj že malo odrasla, to je treba upoštevati. Moj cvergl ima šele štiri in pol mesece. Je ne moremo ustaviti. Najprej uničuje Miškota, potem se spravi na Betko paštetko. Zoro je najbolj vzdržljiv zato si ga pusti za konec. Zoye sicer ne napada in grize, ker jo je že parkrat pokrila s šapo a se še vedno ne more ubraniti želji, da ji ne leti čez glavo, ko ta spi. Ko so že vsi naši psi "umrli" se spravi name ali Bobija. Ko sva že čisto pogrižena, razcotana in razvlečena in tudi midva že napol mrtva, se gre stepst s svojimi igračkami.
Do obiskov je prijazna, zelo zaupljiva in po parih sekundah poznanstva skače po njih kot, da je njihova šefica. Trenutno je ona najhujši vražiček v hiši od vseh kar jih imam.
Drugače pa je prav lepo jo imeti ob sebi. Nikoli nam ni dolgčas. Še ponoči v postelji ne da miru. Ves čas grize naše prste na nogah, ki so zelo zanimivi, saj podnevi grize prste na rokah. Tudi naše frizure ji nagajajo. Najraje jih oblikuje po svojem okusu. Bobi ima precej kratke, pa jih na vsak način poizkuša ugrizniti. Jaz sem obupala nad njenimi frizerskimi umetnijami, pa sem se po 10 letih šla kar postrižt.
Zelo rada se vozi v avtomobilu, obožuje, kadar pomaga šoferju pri menjavanju prestav, iskanju prave smeri, predvsem pa je kot vsaki pravi šofer, zelo nervozna kadar stojimo na semaforju na rdeči lučki. Ker sem se zbala za svojo in njeno šofersko kariero, smo ji kupili potovalno torbico.
Naša Šaška je veseljaček, komedijant in vražiček v eni osebi. Je nezamerljiva, slabe stvari hitro pozabi in si zapomni dobre. Hitro se uči in obvlada že kar nekaj komand. Najhujša ji je tista, ko jo pošljem na prostor. Kar v sedečem položaju cepeta in čaka, da jo pokličem k sebi.
Škoda, regalis, da si na drugem koncu Slovenije, bi se najini mopsi lahko včasih tudi poigrali skupaj, če bi si bili bliže.
Miša
