Kar se članka tiče, v delu "Kako ravnati v primeru epileptičnega napada?", bi dodala, da če že sama žival ni na boku, je dobro, da to storimo mi in jo postavimo v bočni položaj, pri tem pa pridržimo. V članku sicer piše: "živali med napadom ne držimo", z izjavo se le delno strinjam. Kajti, včasih so krči tako močni, da lahko žival meče v zrak in je seveda v takih primerih pomembno ne samo stati ob strani, ampak žival skušati pridžati. Kajti taki napadi znajo biti zelo nevarni tudi zaradi poškodb, ki si jih med napadom lahko prizadane žival. Seveda odreagiramo posledično napadu. Nekateri psi, ki so pri zavesti lahko manifestirajo tudi znake agresije med in po. V takih primerih verjamem, da se jih ne pridrži ali pa psi z lažjimi oblikami, kjer so trzljaji manjši in ne premikajo celega telesa. Sej pravim, v nasprotnem primeru pa, iz osebne izkušnje povem, da ne malo krat se je bilo potrebno uležti na psa, da smo ga pridržali na tleh. Seveda, kot piše v članku, se krčev ne skuša fizično zaustaviti. To je nekaj drugega.
Res je, da z dajanjem predmetov v usta lahko povzročimo več škode kot koristi, a to le v primeru, da izberemo napačen predmet ali nas zgrabi panika. V gobec seveda ne gre potiskati plastike ali katerikoli material, ki se lahko "razdrobi" in pa ne gre potiskati majhnega predmeta, kjer je še večja nevarnost, da zdrsne v ustno votlino.
Kakšen večji kos lesa, deske, ki ni luskava, pride prav. Je pa treba zadeti pravi trenutek. Na silo odpirati zobovje med napadom je velik podvig. Zato raje nič, kot pa kaj napačnega vtaknit. Seveda se lahko ob krčevitem tleskanju zobovja, poškoduje jezik...nastanejo kakšne majhne krvave ranice. Ampak načeloma nič hujšega.
Lp, Saša