Epilepsija

GOSCH · 50099

GOSCH

  • *
    • Prispevkov: 289
    • Točke: 3
: 10 Marec 2006, 10:54:01
Hojla!

Mene pa zanima, kako je z epilepsijo pri psih - je bolezen dedna, kako se jo zdravi,...?

Mama prijateljeve psičke je namreč pri šestih letih umrla zaradi epileptičnega napada in odpovedi srca pri le-tem. Njena hči pri sedmih letih na srečo še ne kaže nobenih bolezenskih znakov (knock-knock), parili je tudi ne bodo, ker nima rodovnika in je po veterinarjevih besedah že "malo v letih".
Vseeno pa me zanima, če ima kdo kakšne izkušnje s to boleznijo pri psih in kako ukrepati, če se le-ta pojavi?

Lp,
B.



Nelly

  • Mali Pesjanar
  • **
    • Prispevkov: 1.066
    • Točke: 18
Odgovori #1 : 10 Marec 2006, 14:00:54
Epilepsija je boleznsko stanje, ki je najveckrat posledica napake v možganih in z tem povzroci preveliko delovanje zivčnih končičev. Epilepsija se kaze v obliki epileptičnih napadov, kar zgleda enako oz. zelo podobno kot pri cloveku.  Epilepsija je lahko tudi gensko oz. dedno pogojena,  lahko pa je tudi "stranski produkt" nekaterih bolezni. Pojavlajo se tudi pri sladkorni bolezni, lahko pa epilepticne napade sprozijo tudi razni strupi ter neprimerna prehrana. Tudi cokolada, ki jo vcasih tako z veseljem dajamo svojim ljubljenckov vsebuje sestavine, ki v živalskem organizmu lahko sprozijo epilepticni napad.

Potrebno je spremljati kuzka in ob najmanjsem sumu na epilepticni napad, ga takoj odpeljati k veterinarju. Kako pa je z zdravljenjem epilepticnih napadov pa predvidevam, da so ozdravljivi (vsaj delno)...saj so pri nakaterih ljudeh tudi. Z zdravljenjem nimam izkusenj, ker je pes z epilepticnimi napadi prej umrl (pri 2 napadu.. v razmaku 1 ure).. in so postavili diagnozo sele po njegovi smrti.
Za sigurno glede zdravljenja se bom pa danes še pozanimala pri veterinarju in potem sporocim.




Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #2 : 10 Marec 2006, 14:30:40
Epilepsija ni ozdravljiva, se jo pa da večinoma lepo kontrolirati. Če so napadi pogosti, potem mora pes jemati zdravila, praviloma kar vse življenje. Ko se enkrat določi prava doza (včasih je treba malo poskušati), ponavadi ni večjih stranskih učinkov. Med samim epileptičnim napadom ne moremo narediti kaj dosti drugega kot to, da pač počakamo da mine, potem pa imamo psa v mirnem, zatemnjenem prostoru, da pride k sebi. Ko se pes umiri, lahko tudi naslednji dan, gremo k veterinarju. Ponavadi vzame kri za preiskave, s katerimi se včasih da najti vzrok za napad. V večini primerov se vzroka ne najde, v določenem procentu je vzrok lahko dednost. To je težko ugotoviti, ker se dedna oblika lahko pojavi tudi pri psih, pri katerih so vsi znani predniki zdravi.
Zelo hude epileptične napade je mogoče ustaviti z ampulo apaurina, ki se da rektalno. kako in pri kakšnem napadu se to naredi ti pokaže veterinar, potem pa moraš imeti zadevo vedno pri sebi.


erika

  • *
    • Prispevkov: 448
    • Točke: 5
Odgovori #3 : 10 Marec 2006, 19:42:00

Imela sem psičko, rodovniško labradorko. Psica je bila zdrava a pri štirih letih so se pokazali znaki epilepsije. Veterinarji niso nikoli ugotovili kaj je vzrok epileptičnih napadov, rekli so, da je to načeloma dedna zadeva. Dejali so mi, da bi bilo dobro, če bi jemala pomirjevala, vendar jaz nisem bila za to.

Napadi so bili različno dolgi in različno močni in tudi pojavljali so se v različnih intervalih. Včasih tudi 5x dnevno pa potem nekaj časa nič, pa spet kak dan po 3x. Zgodilo  se je tudi, da je med zadnjim napadom in naslednjim minil kak mesec ali dva.Pri napadih je psica ponavadi izbuljila oči, potegnila ustne nazaj, pospešeno je bilo dihanje in pojavili so se krči, ki so bili včasih tako močni, da ja bilo treba psico držati, da si ne bi kaj naredila.Nikoli pa ni bruhala ali pa se polulala ali ponečedila. Pred napadom je psica vedno poiskala mojo bližino, lahko rečem, da je vedela, da se napad približuje tako, da me je na svoj način opozorila.

Hočem pa povedati tole, da se da živeti s psom tudi če ima epilepsijo, mi smo se navadili na njeno bolezen in nas ni motila. psica je dočakala 12 let in pol in ni umrla zaradi epilepsije.


lp erika


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #4 : 11 Marec 2006, 15:39:10
Vseeno se mi zdi grdo, da ji niste privoščili zdravljenja - napadi večkrat dnevno verjetno niso bili posebno prijetni. saj ni treba da dobiva take doze da je vsa zatolčena. Strah pred pomirili je ponavadi hudo pretiran, tudi sama sem pri svoji psici odlašala dokler se je le dalo (ni šlo za epilepsijo), potem pa mi je bilo zelo žal, ko sem videla, kako ji zadeva pomaga, pa je imela tako dolgo težave zaradi mojih predsodkov.


erika

  • *
    • Prispevkov: 448
    • Točke: 5
Odgovori #5 : 11 Marec 2006, 22:01:41

Ne, da ji ne bi privoščila zdravljenja, mogoče si me napačno razumela, ampak glede na to, da napadi niso bii predvidljivi in ker je bilo potem tudi kak mesec ali dva mirno sem se odločila, da bo brez pomirjeval.
Če bi bilo huje bi sigurno dobila tudi pomirjevala. Da te pomirim, s tem  se je strinjal tudi veterinar.

lp erika


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #6 : 12 Marec 2006, 16:38:47
Ok, saj je vse v redu, samo na žalost sem imela priložnost videti nekaj grdih primerov epilepsije,  ki bi se jo dalo obvladati s pomirili, pa je v enem primeru veterinar rekel, da pes pač ni človk in da ga ni vredno cajtat ko je itak nevaren med napadom in so ga ubili, v dveh drugih primerih pa so lastniki zaradi lastnega odpora do pomiril odklanjali zdravljenje. Pri enem so se napadi stopnjevali tako da je nazadnje prišel v status epileptikus - stanje, ko si epileptični napadi sledijo drug za drugim brez prekinitve, drugi pa je kar živel, imel pogoste mapade, med enim napadompa  je padel iz balkona in si zlomil hrbet.


hera

  • *
    • Prispevkov: 106
    • Točke: 1
Odgovori #7 : 12 Marec 2006, 16:43:35
Erika,skoraj identicen primer  smo imeli mi z naso bokserko :(
Tudi mi se nismo odločili za "pomirjevala"( v narekovajih zato,ker imajo nekatera precej hude stranske učinke) ravno zaradi nerednih napadov.
S to razliko,da je revica bila po teh napadih vedno bolj zmedena,cisto na koncu tudi napadalna in ni prepoznala nikogar od nas,tako,da smo se morali na mojo brezmejno zalost odlociti za tisti najtezji korak :'(
Lanabela,ni grdo in ne gre za to,da ne privoscis svojemu psu zdravljenja-obtsojajo razlicne oblike epilepsije in na podlagi le-teh se odloca nacin zdravljenja.
Nam je sam veterinar priporocil,naj raje pocakamo z zdravili,ravno zaradi stranskih ucinkov.
       

unique&magnificent


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #8 : 12 Marec 2006, 16:59:57
Včasih je treba vprašati za mnenje več veterinarjev. Nekateri epilepsije nočejo ali pa ne znajo zdraviti.
 Ponavadi je tako, da se ne najde takoj ravno prava doza, treba je malo poskušati. Ko se najde pravo zdravilo in prava doza, pa stranski učinki niti niso hudi, po pravici povedano jih pri nekaj dobro vzdrževanih psih sploh nisem opazila.
jaz bi se odločila za zdravljenje s pomirili, če bi bili napadi hudi in bi se ponavljali, pa čeprav samo nekajkrat na leto.


LIZA

  • *
    • Prispevkov: 1.016
    • Točke: 10
  • Aaron
Odgovori #9 : 30 Julij 2006, 13:18:13
Mene pa zanima, ali je možno, da so vzrok za epileptični napad 'živci'? Namreč pred slabim mesecem je moja Lizika pet dni preživela pri babici, ker je nisem hotela mučit z vročino in vozit po nepotrebnem nekam daleč. Babico in dedka dobro pozna, velikokrat gre k njima, res pa, da običajno za krajši čas. Po štirih dneh me kliče dedek ves paničen, da je z LIzo nekaj narobe. Opisal je vse znake epilepsije. Ko se je umirila, so jo odpeljali k veterinarju in tudi ta je potrdil epilepsijo. Šlo je sicer za manjši napad, ki se zaenkrat, morem potrkat, ni ponovil. Me pa zanima, ali je možno, da se je pojavil zato, ker je bila LIza, ki je drugače navajena več ali manj vesčas moje in Aaronove družbe, skoraj pet dni odrezana od naju?


Tecka

  • Mali Pesjanar
  • **
    • Prispevkov: 1.352
    • Točke: 17
  • večinoma blond
Odgovori #10 : 30 Julij 2006, 13:53:55
Sicer zaenkrat osebno z epilepsijo pri psih nimam izkušenj (trkam na les!!!), lahko ti pa tole teorijo potrdim po izkušnjah moje prijateljice. Njena psička jo namreč ima in je ugotovila, da so napadi pogostejši, če je psička v stresu (je ni doma ali kaj podobnega). Je pa isto dokazano tudi pri ljudeh. Stres izzove napade. Ljudje in živali smo si bolj podobni, kot bi nekateri hoteli priznati ;).
lp
T.

8)


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #11 : 30 Julij 2006, 15:58:18
Stres lahko sproži napad, ni pa vzrok. Tako imajo epileptične psice pogosto prvi napad ob gonitvi, psi doživljajo napade kadar se razburijo, tudi če se zelo razveselijo, en pes pa je redno doživel napad točno na istem mestu na sprehodu. Nikoli nam ni uspelo ugotoviti, kaj naj bi bilo na tm mestu posebnega, vendar pes ni doživel napada na nobenem drugem mestu.


LIZA

  • *
    • Prispevkov: 1.016
    • Točke: 10
  • Aaron
Odgovori #12 : 30 Julij 2006, 16:45:34
Aha, torej bo nekaj na tem. Vsekakor upam, da se ne bo ponavljalo. Liza je sterilizirana, tako da težav 'gonečk' nima, bomo pa poskrbeli, da bo tudi čimmanj drugih stresnih situacij.
Hvala za odgovore!


sparks

  • *
    • Prispevkov: 123
    • Točke: 1
Odgovori #13 : 25 Avgust 2006, 23:11:14
Zelo hude epileptične napade je mogoče ustaviti z ampulo apaurina, ki se da rektalno. kako in pri kakšnem napadu se to naredi ti pokaže veterinar, potem pa moraš imeti zadevo vedno pri sebi.
A si s tem mislila ustaviti trenutni napad ali preprečiti naslednji napad?
Seveda je to precej subjektivno, ker se razlikuje od psa do psa oz. stanja epilepsije. Ena sama ampula apaurina pri nizu napadov naredi malo nič, žal.
Zahrbtna bolezen.

Nekaterim psom se napad pojavi 1x ali par x in nato nikoli več. Drugim pa uspe imeti to bolezen pod kontrolo s tabletami, saj je veliko psov epileptikov, ki dočaka zelo visoko starost in živi normalno pasje življenje.




Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #14 : 26 Avgust 2006, 16:31:11
Apaurin ustavi  napad, ki trenutno poteka, če je zelo dolg. Na to, kdaj se bo pojavil naslednji ne vpliva. V bistvu je to tudi pomoč za lastnika, ki se ob napadu ne počutu tako zelo nemočnega, saj ve, lahko naredi , če je napad neobičajno dolg (oz pes doživi več napadov drugega za drugim, zgleda pa kot en ki se kar noče nehati).


sparks

  • *
    • Prispevkov: 123
    • Točke: 1
Odgovori #15 : 26 Avgust 2006, 17:53:49
Ja, kot sem že napisala, odvisno od oblike epilepsije in intenzivnosti napadov.
Ob hudem napadu oz. hudi obliki, dvomim, da ima ena sama ampula kakšen učinek. No, velikokrat tudi več ampul skupaj. Seveda je pa treba jemati v obzir, da je med samim napadom psu zelo težko dati ampulo rektalno.



danaja

  • *
    • Prispevkov: 82
    • Točke: 2
  • moj mali princ
Odgovori #16 : 01 September 2006, 12:55:26
Morda tole vprašanje ravno ne sodi semle, vendar se ta tema še najbolj približuje mojemu vprašanju. Zanima me namreč, če kdo ve, ali psi lahko vnaprej začutijo epileptični napad pri človeku?
Sama sem namreč epileptik in sta me oba moja psa že večkrat nekako ''opozorila'', vendar ne vem ali je šlo samo za naključno vedenje psov ali pa sta dejansko vedela, kaj se bo zgodilo. Za psico (briard) bi še nekako mislila, da zares ve, ker je z mano že skoraj 12 let in me je že velikokrat na svoj način ''zaščitila'', pes ima pa šele 4,5 meseca in je doslej ''posredoval'' samo enkrat...pa se je tudi izkazalo, da sem prav naredila, ko sem poslušala njegove signale...
Vem, da sicer obstajajo psi, ki so šolani za pomoč narkoleptikom, za epileptike pa še nisem slišala, da bi kaj takega obstajalo.
Če morda kdo najde kakšne podatke o tem, da bi ta pojav kdo raziskoval ali celo dokazal, bi bila zelo vesela kakšnega linka ipd. In najlepša hvala za odgovore že vnaprej.

Pa še to, če se kdo sekira, ker svojega psa ni zdravil - tudi jaz sem zase zdravila odklonila zaradi stranskih učinkov, ker raje normalno živim, kot pa da imam potem še polno dodatnih omejitev v življenju. tudi če bi bil bolan kateri od mojih dveh psov, bi temeljito premislila (odvisno od moči, števila in tipa napadov).

Pozabil sem veliko imen ljudi, ki so se dotaknili mojega življenja. In si zapomnil veliko imen psov - ker so se dotaknili moje duše.


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #17 : 01 September 2006, 13:07:20
Nekateri psi to res zaznajo. Ponekod pse za ta namen tudi šolajo.
Zdravljenje lahko odkloniš, dokler zadeva ni tako moteča da ne moreš z njo več normalno živeti. Če ima pes močne in pogoste napade se mi zdi nehumano pustiti ga brez zdravil zaradi nekih morebitnih stranskih učinkov. Verjetno tudi ti ne bi več odklanjala zdravljenja, če bi se ti napadi ponavljali v nekajdnevnih presledkih. Vem za primer, ko je psica doživljala napade vsak dan, včasih več na dan, pa lastnik še vedno ni hotel slišati za zdravila - ker naj bi potem psica ne bila več normalna (niti poskusiti ni hotel)


kala,runo,bella

  • *
    • Prispevkov: 5.522
    • Točke: 1
Odgovori #18 : 22 Oktober 2006, 20:26:30
Aho!
Čisto slučajno sem naletela na to temo o epilepsiji
Tudi moja psička Kala ima epilepsijo. Prvi napad je imela pri 4 mesecih. Sklepam da je do epilepsije prišlo zaradi dogodka, ki se ji je pripetil en teden pred prvim napadom. Bilo je pa tako da sem jaz šla v trgovino, in mi je Kala sledila. Nisem jo opazila saj sem bila sigurna da so jo moji stari pazili tako kot sem jim naročila. V glavnem na križišču sem jaz zavila na desno, v istem času pa je mimo mene šel nekdo z avtom in očitno je Kala šla pred njim ( saj tako so rekli sosedje). Voznik se ni ustavil, na obeh straneh ceste je bil sneg, cesta je široka za en avto. Kalo je preganjal pred sabo več kot 6km. Tisti dan jo nismo našli tako da je noč prespala na prostem. Naslednji dan jo je našel en gospod ( še zdaj sem mu hvaležna) in nas je poklical če pogrešamo škota, saj je vedel da jih imamo doma.
Kala je bila takrat ko sem prišla do nje zelo prestrašena, imela je tudi prehlajen mehur. Po enem tednu se je zgodil prvi napad. Čez dva dni sem se pripravila da grem k veterinaru, ko je spet dobila napad. Ta napad je videl tudi gospod ki je bil pri nas na dopustu, takrat sem izvedela da je veterinar. Povedal je da ima epilepsijo in z mojim dovoljenjem ji je dal pomirjevalo. Napad se je umiril, ampak naslednji dan ga je imela spet zato je ta veterinar priporočil eno tabletko pomirjevala na dan. Strinjala sem se saj mi je bilo zelo hudo gledati kako Kala trpi.
Sedaj je Kala stara 9 let. Pomirjevala še zmeraj dobiva z razliko v tem da ima zmanjšano dozo 1/4 tablete na dan.
Sedaj že kakih 5 mesecev ni imela napadov. Slutim tudi da se je epilepsija umirila.

Moje mišlenje je da kužkom z epilepsijo pomirjevala pomagajo, saj imajo napade lahko kjer koli, in zelo nerodno je če je to namestu kjer kuža ne more sproščeno ležati (npr. stopnice) saj kužka naj ne bi smel premikati med napadom. Lahko nastanejo trajne poškodbe, ohromelost.


Mislim tudi da Kali pomirjevala niso nič škodovala, saj je bila vedno aktivna in je še zmeraj.

Lp
Ana


LOKICA

  • Gost
Odgovori #19 : 25 Januar 2007, 14:32:47
pozdravljeni

zanima me, zakaj se pri psih pojavi epilepsija in kako ste se lastniki takšnih psov spopadli s tem problemom.

Mojega kokeršpanjelčka veterinar zaradi tega ni zdravil, češ da napadov nima dovolj pogosto (3-5 krat na leto). Je bilo pa grozno, ko se se pojavili, ker so bili močni in je trajalo dolgo. Edino, kar smo doma naredili, je bilo, da smo ga spravili v prostor stran od stopnic in pohištva in ga pustili na miru. Če smo ga božali in mirili, se je sekiral in poskušal vstati. Po Apaurin smo šli samo enkrat, ker je napad trajal 4 ure in je bilo to zelo nevarno za njegovo oslabelo srce.

Prosim napišite mi kaj več o tem.

Lokica



scythe

  • Pipi & Melkijad
  • Super Pesjanar
  • *****
    • Prispevkov: 2.061
    • Točke: 65
  • When I Grow Up I`ll Be Stable...
Odgovori #20 : 25 Januar 2007, 14:46:43
Epilepsija se lahko pojavi zaradi marsičesa... Lahko je dedna (nekatere pasme so ji bolj podvržene, druge manj), lahko se pojavi kot reakcija na kakšno cepivo/zdravilo, lahko je znak bolezenskega stanja ali celo njegova posledica...itd.

O epilepsiji je že odprta  tema tukaj -> http://www.pesjanar.si/forum/index.php?topic=1174.0


Lp,
Mojca


Majchy

  • ° Žleht kot pes °
  • Super Pesjanar
  • *****
    • Prispevkov: 5.608
    • Točke: 99
  • *love dogs*
Odgovori #21 : 25 Januar 2007, 15:22:17
Na portalu je članek o epilipsiji, ki je bil dodan pred 5 dnevi.  :)

KLIK

LP, Maja

LP, Maja


SPLETNA STRAN: http://www.majchy.com
PORTFOLIO: http://www.majarokavec.com


sparks

  • *
    • Prispevkov: 123
    • Točke: 1
Odgovori #22 : 12 Februar 2007, 17:10:05
Kar se članka tiče, v delu "Kako ravnati v primeru epileptičnega napada?", bi dodala, da če že sama žival ni na boku, je dobro, da to storimo mi in jo postavimo v bočni položaj, pri tem pa pridržimo. V članku sicer piše: "živali med napadom ne držimo", z izjavo se le delno strinjam. Kajti, včasih so krči tako močni, da lahko žival meče v zrak in je seveda v takih primerih pomembno ne samo stati ob strani, ampak žival skušati pridžati. Kajti taki napadi znajo biti zelo nevarni tudi zaradi poškodb, ki si jih med napadom lahko prizadane žival. Seveda odreagiramo posledično napadu. Nekateri psi, ki so pri zavesti lahko manifestirajo tudi znake agresije med in po. V takih primerih verjamem, da se jih ne pridrži ali pa psi z lažjimi oblikami, kjer so trzljaji manjši in ne premikajo celega telesa. Sej pravim, v nasprotnem primeru pa, iz osebne izkušnje povem, da ne malo krat se je bilo potrebno uležti na psa, da smo ga pridržali na tleh. Seveda, kot piše v članku, se krčev ne skuša fizično zaustaviti. To je nekaj drugega.

Res je, da z dajanjem predmetov v usta lahko povzročimo več škode kot koristi, a to le v primeru, da izberemo napačen predmet ali nas zgrabi panika. V gobec seveda ne gre potiskati plastike ali katerikoli material, ki se lahko "razdrobi" in pa ne gre potiskati majhnega predmeta, kjer je še večja nevarnost, da zdrsne v ustno votlino.
Kakšen večji kos lesa, deske, ki ni luskava, pride prav. Je pa treba zadeti pravi trenutek. Na silo odpirati zobovje med napadom je velik podvig. Zato raje nič, kot pa kaj napačnega vtaknit. Seveda se lahko ob krčevitem tleskanju zobovja, poškoduje jezik...nastanejo kakšne majhne krvave ranice. Ampak načeloma nič hujšega.

Lp, Saša
 



Gobek

  • *
    • Prispevkov: 5
    • Točke: 0
Odgovori #23 : 03 Maj 2007, 11:05:26
Pozdrav vsem,
pri starših doma imamo psa, ki je imel pred kake pol leta prvič epileptični napad. Je nemški ovčar, star je 3 leta in pol. Od tega prvega napada jih je bilo potem še 5, sledijo si približno 1x na mesec. Znaki so tipični, krči, slinjenje, lulanje... Trajajo kako minuto, mogoče dve. Veterinar je rekel naj počakamo, da vidimo kako se bo bolezen razvijala, kako pogosti bodo napadi... Zanima me kakšne so vaše izkušnje, ali ste se odločili za tablete (kako ste psa naučili, da jih je jemal - če prav razumem je potrebno dat psu več tablet večkrat na dan), ali ste pustili stvari kot so. Naj dodam še to, da pes ni preveč navdušen nad tujimi ljudmi, za konkretne preiskave, bi ga verjetno morali dat pod narkozo. Ali so take preiskave sploh smiselne?

Hvala,lp



kala,runo,bella

  • *
    • Prispevkov: 5.522
    • Točke: 1
Odgovori #24 : 03 Maj 2007, 21:23:33
Aho!

Pri moji Kali sem sem se seveda odločila za tabčete, ker sem ji s tem lajšala bolečine, dobivati jih je začela pri 4 mesecih in jih je še sedaj ko bo kmalu imela 10 let. Zdravljenje gotovo pomaga saj ima napade zelo redko, prej pa jih je imela zelo pogosto. Polovičko tablete dala v košček njene priljubljene hrane, po enem tednu pa je tableto vzela kot da bi bilo to čisto običajna stvar. Tako da ji moram sedaj tablete skrivati, ker če ne bi jih pojedla mimogrede. Očitno je postala odvisna.
Če pa s hrano ne bo hotel, pa mu tableto potisnete čim globje v gobček, da jo je prisiljen pojesti.
Midve nisva imeli kakšnih dodatnih preiskav, ker je imela napad pred  veterinararjem in je takoj vedel kaj je.

Upam da bo  vaš kuža čimprej boljši.

Kala mu pošilja en moker  :-*

Lp
Ana


Gobek

  • *
    • Prispevkov: 5
    • Točke: 0
Odgovori #25 : 04 Maj 2007, 08:32:57
Katere pasme pa je tvoja Kala ? Sprašujem zato, ker nam je veterinar rekel, da bi našemu Medotu (nemški ovčar, precej velik, kakih 35 kil ima) morali dati 7 tablet na dan, pri tebi pa sem prebrala, da dobi polovičko tablete. Katere tablete jemlje in kako pogosto? Je kužka normalno živahna, imajo tablete kakšne stranske učinke ? Veliko sprašujem, ker smo vsi ful navezani na našega kosmatinca, in je bila ta bolezen ful šok za nas, prvič sploh nismo vedeli kaj je, smo mislili, da bo umrl. Naredili bi vse, da mu naredimo življenje čim lepše, mnenja glede zdravljenja pa so ful različna. Nekdo na tem forumu je celo napisal, da je epileptik in je zase odklonil zdravljenje zaradi stranskih učinkov tablet.

Hvala za odgovor, lp
Nataša





kala,runo,bella

  • *
    • Prispevkov: 5.522
    • Točke: 1
Odgovori #26 : 04 Maj 2007, 11:26:47
Aho!

Kala je škotska ovčarka, in ima od 18 do 20kg in je na začetku dobila predpisano 1 tableto na dan, polovičko zjutraj polovičko zvečer. Sedaj pa ima dozo zmanšano in ima samo polovičko na dan.Ima pa phenobarbiton tablete. Stranskih učinkov je imela zelo malo na začetku je mogoče malo več spala, sedaj pa nima nobenih. Je normalno vesela, živahna, tudi sedaj ko ima deset let.
Tudi pri meni je bil šok ko je prvič imela napad ampak k sreči sem imela takrat na obisku veterinarja tako da je videl kaj se dogaja z njo. Sedaj ima napade zelo poredko, na začetku ko ni imela tablet pa je imela napad skoraj vsak dan in vsak dan je bil napad hujši. Tako da v mojem primiru sem vesela da sem se odločila za zdravljenje.
Nikoli pa ko ima napad psa nikar ne pomilujte, samo pri njemu bodite, da bo videl da ste z njim, jaz ponavadi sedim pri njej in ji masiram zadnje noge, in napad zelo hitro mine. Kadar ji nisem masirala je imela veliko daljši napad.

Če imaš še kakšno vprašanje kar vprašaj, rada pomagam če le morem.

Lp
Ana


Gobek

  • *
    • Prispevkov: 5
    • Točke: 0
Odgovori #27 : 04 Maj 2007, 13:33:27
Ojla !
Najprej hvala za informacije, pomaga, ko veš da nisi sam v takih situacijah. Verjetno se bomo tudi mi odločili za zdravljenje. Prej je namreč imel napade približno 1x na mesec, zdaj pa v zadnjih dveh dnevih 3x. Mi smo tudi najprej poskušali z masiranjem, pa sem potem brala o tej bolezni in povsod pišejo, da je bolje pustit psa pri miru. Bomo spet poskusili (upam sicer da ne bo potrebno). Koliko časa pa trajajo napadi pri Kali (zdaj ko jemlje tablete) in kako pogosti so? Pri Medotu trajajo kako minuto, mogoče dve. Meni se vsakič zdi ful dolgo. Ko se zbudi je ponavadi ves iz sebe, leta okrog in kot da bi bil ful vesel, da nas vidi.
Aja, še to me zanima, na podlagi česa ste zmanjšali dozo tablet ?

Hvala, lep vikend tebi in Kali,
Nataša



kala,runo,bella

  • *
    • Prispevkov: 5.522
    • Točke: 1
Odgovori #28 : 04 Maj 2007, 15:01:48
Aho!

Ja napadi maksimalno trajajo 1 min, prej pred tabletami pa je imela od 1 min do 3min. Na začetku jih je imela na en mesec, z jemanjem tablet pa se je izbolšalo na 3 do 4 mesece en napad. Zmanševanje tablet smo zmanjšali po posvetu z veterinrajem, ker je imela napade zelo redko. Tako da sva šle najprej na polovičko ( prej je imela eno na dan), napadi so bili enkrat do dvakrat na leto. Potem smo zmanjšali na četrtinko Sedaj pred letom smo pa tablete ukinili. Osem mesecev napada ni imela, potem pa je zopet imela napade tri dni zapored in sedaj smo zopet na polovički dnevno. Kala je po napadu vedno nazaj živahna in bi samo norela :)
Aja drugače pa mislim da je 7 tablet malo preveč tudi če ima 35 kg pa da ima 1 do 2 min napada. Katere tablete naj bi imel, mogoče bo imel bolj ˝švohne˝ no ne vem

Tudi tebi in Medotu lep vikend.

Lp
Ana


Gobek

  • *
    • Prispevkov: 5
    • Točke: 0
Odgovori #29 : 07 Maj 2007, 08:25:47
Živ,
smo se odločili in Medo zdaj jemlje zdravila. Dobili smo Apilepsin, 300 mg, dobi 1 tabletko na dan. Pol zjutraj, pol zvečer. Zaenkrat mu gre kar dobro, na trenutke je malo zmeden, včeraj je tudi veliko spal, drugače pa normalno, maha z repom;) V petek je imel kar tri napade in potem nismo hoteli več čakati. Upam, da se bo čimprej navadil na zdravila in da bo teh napadov čim manj. Aja, tisto s 7 tabletami je bil očitno nesporazum. Kako dolgo je pa pri Kali trajalo, da se je navadila na zdravila ?

Lp,
n.