Vem, da je tema več ali manj že zašla v druge vode, vendar želim vseeno razčistiti par stvari, ki si jih omenila Lunette.
Naj prvo opomnim, da ni šlo za psa, ki ga samo zanimajo drugi psi, pač pa za psa, ki naj bi se med drugim tudi zaganjal, torej z odzivno motnjo (čeprav je bilo kasneje napisano, da ni tako hudo, vendar je bila moja metoda mišljena prvotni inačici). In pri tako težkemu in močnemu psu, ki se zaganja, bi jaz vsekakor odsvetoval uporabo haltija.
Kje pa sem v moji metodi omenjal zatezno ovratnico? In da psa siliti s povodcem v sedeči oz. ležeči položaj? Rekel sem, da se psa s povodcem samo trzne, toliko da se mu prekinja miselni proces, položaj pa se mu ukaže oz. ukazuje kadar želi le tega spremeniti v neželjenega. Pes, ki se v omenjeni situaciji zaganja in cvili, te ponavadi ne da noče poslušati, ampak te enostavno ne sliši, ker tako pasja psiha v 100% osredotočenosti pač deluje. Temu pa je namenjen tisti cuk, ki mu prekinja takšno stanje. Metoda, ki sem jo omenil, pa še zdaleč ni po CM, pač pa od Iana Dunbara. Kdo je on, ne bom pisal, bi bilo pa dobro prebrati, če ga še ne poznaš. In kar bom pisal v nadaljevanju je skoraj povsod imel vmes prste.
Komunikacija s psom mora biti vedno dvosmerna in čim bolj poenotena-enostavna. Za primer bom npr. vzel kar besedo “ne” (njen pomen), ki je v odnosu človek-pes izmed bolj pomembnih, in kako lastniki hitro naredijo komunikacijo kompleksnejšo:
- ko hoče pes na kavč, mu to ne dovoli z besedo “ne”,
- ko hoče pes nekaj pobrati iz tal, mu to ne dovoli z besedo “fuj”.
Pes ne razume pomena besede, pač pa besedo poveže z določeno situacijo, položajem, krajem, miselnim stanjem, predmetom, … . Iz zgoraj omenjenih primerov, bo pes povezal “ne” s kavčem, in “fuj” z pobiranjem, torej bo besedi povezal z situacijo. Če pa bi se za oba primera uporabila ena beseda, in se konsistentno uporabljala vedno, kadar nekaj ne želimo od njega, pa bo besedo povezal z miselnim stanjem in mu bo sporočala, da njegov trenutni namen ni zaželjen. Iz tega bi vprašal zakaj potem s psom enkrat komunicirati samo preko povodca (iz metode, kjer se njegov namen ignorira in se gre naprej svojo pot, sklepam, da se povodec napne in se ga vleče za seboj?), drugič pa verbalno?
Bom še napisal zakaj je verbalna komunikacija pomembna (nekateri so se zgražali kaj psu sporoča stalno opominjanje itd. in verjetno posledično dajali prioriteto povodcu). Pes je resnično vodljiv šele, ko brez povodca 100% sledi vodniku, takrat pa ti ne preostane drugega kot verbalna komunikaija. In zopet, zakaj bi potem komplicirali in uporabljali dva načina komunikacije?
Še en znanstveno močno podkrepljen razlog zakaj ne takšna uporaba povodca. Napet povodec nikoli in še enkrat nikoli ne vpliva pozitivno na psiho psa. Napet povodec je fizična sila, in jo pes dojema popolnoma drugače kot verbalni ukaz. Pot informacije pri verbalnem ukazu gre najprej skozi možgane in se nato odzove s telesom, pri fizičnem ukazu, pa se pes najprej odzove s telesom in šele nato z možgani, s čimer pa lahko negativna energija pri psu eksponentno naraste. Da bo željen rezultat res dolgoročen, mora torej pes dojemati naše želje/zahteve preko možganov (verbalna komunikacija se je v 30 letih izkazala za daleč najbolj učinkovito), zato nobena nezaželjena stvar ne bi smela ostati ignorirana.
Zakaj dati psa v sedeči položaj. Pes ima tri položaje telesa, ki ga velikokrat povežejo kar s semaforjem. Ležeči (zelena), sedeči (rumena) in stoječi (rdeča). Upam, da barve govorijo same zase. Skratka pes v sedečem položaju enako situacijo dojema precej drugače kot v stoječem. V stoječem je stabilen, močan, samozavesten, … skratka pripravljen na vse. V sedečem položaju pa mu že samo telo ne dopušča takšnega odziva … na kratko, sedeči položaj njegove možgane samodejno postavi v bolj umirjeno stanje.
Lunette, ne vem zakaj si sploh začela omenjat volkove, naravno vodenje, hierarhijo, itd... Ampak ker si že omenila, bom povedal še nekaj o pasji hierarhiji in alfah. Ne da se mi brati, kdo je napisal, da je pri volkovih alfa umirjen odločen, samozavesten, brez fizičnih korekcij, … in to potem celo primerjal s psi. Pri volkovih je ogromno groženj, fizične korekcije pa zaradi visokega spoštovanja ponavadi res niso potrebne. Samo ena napaka nadrejenega ga lahko stane položaja in zato je hierarhija pri volkovih precej dinamična. Kot je bilo že napisano, se krdelo začne razvjiati, ko se najdeta samec in samica in in tako prevzameta vlogo alfe nad svojimi potomci. Ni pa nujno, da potomec zapusti krdelo, ampak nadomesti svojega očeta/mater. V redkih primerih se celo zgodi, da v krdelo vzamejo tudi drugega volka samotarja. Ta ponavadi zavzame najnižji položaj, nikjer pa ne piše, da bo tam ostal. Ko pa alfa volk ob svoji nezmožnosti sam ne preda svoje vloge, takrat lahko pride tudi do fizične korekcije, v redkih primerih celo z možnostjo tragičnega konca.Tukaj bi se dalo še marsikaj napisati, vendar se bom vrnil nazaj k psom, kjer je hierarhija veliko bolj toga. V pasji hierarhiji obstajajo nekako tri skupine; nižji sloj, srednji sloj, “alfa” sloj. In živijo premalo organizirano, da bi bilo posnemanje “alfe” dovolj za življenje med ljudmi. Nižji sloj predstavljajo psi, ki se zavedajo, da bi izgubili kakršnokoli borbo (ali pa enostavno nimajo želje po njej), zato mirno sprejmejo svoj položaj. Srednji sloj predstavljajo psi, ki niso sigurni vase, svoj status in po domače povedano so najbolj tečni. Ti so tudi tisti, ki “šolajo” potomce v pasjem krdelu - brez uporabe fizične moči, temveč jih psihično maltretirajo, da najprej sprejmejo nivo nižjega sloja. Pasje alfe pa se sploh nikakor ne ukvarjajo s psi nižjega ranga (kje se giblje, kako se giblje, kaj počne, …), kar pa je v človeškem svetu nesprejemljivo. Tako zaradi naših pravil nekako avtomatsko pademo v srednji sloj. Edina stvar, ki človeka veže z pasjo “alfo”, je kontrola nad dobrinami (pravila, meje, omejitve, hrana, igra, … ) Zato je zelo pomembno, da smo pri teh stvareh vedno dosledni in odločni. Kontrola nad tem kaj pes potrebuje in si želi, je glavni ključ do pravega vodje pasjega krdela. Napisano je bilo znanstveno dokazano (raziskava, ki je razdrla mit o povezavi psov z volkovi) z 30 letnim preučevanjem in 19 letnim opazovanjem pasjega kardela mešanih pasem in danes velja za zadnjo točno informacijo.
Naj tukaj še omenim, da so vodniki pri sprehodih velikokrat preveč striktni glede pozornosti svojih psov (spremljanje z očmi). V mestu se npr. dogaja veliko več stvari kot na poligonu, vsak dan drugi avtomobili, ljudlje, …, zato je za psa normalno, da pogleduje naokoli in dojema dogajanje - to je del socializacije, ki traja do zadnjega dne. Če psu to onemogočamo, stopnjujemo njegovo živčnost/zmedenost. V dinamični okolici kadar pes bega z pogledi je celo priporočljivo, da se ustavimo in pustimo psa, da se v miru privadi na okolico. Na sproščenem sprehodu je torej zaželjeno, da pes pogleduje naokoli, saj pri odraslemu psu to predstavlja velik del socializacije. Dovolj je, da vas ima v kotičku očesa, čeprav se ustavi pol metra pred vami.
Za konec pa še nekaj o zatezni ovratnici. Pravilno nameščena psu ne predstavlja nikakršnega nelagodja (če seveda ne vleče premočno, drugače dobi dovolj informacij tudi že iz navadne
), zategovati pa se začne še preden se napne povodec. Poleg tega pa je vrat najmočnejši del pasjega trupa. Namen je ravno sproščujoči sprehod, da pes brez pogleda na skrbnika dobiva nazaj informacije le kje se ta nahaja. Moj pes ima 85kg in napet povodec bi predstavljal že kar lepo silo v ramenih. Ker mu jaz dovolim, da pogleduje po okolici, je ravno zatezna ovratnica tista, ki mu sporoči, da se je preveč oddaljil. Na to ga opomni že prvi zven člena zatezne verige, tako da se mu ovratnica nikoli ne zategne, kaj šele povodec.
Včasih je potrebno prebrati še kaj več kot samo vodiče za šolanje psa ...
Ura je že pozna, zato se opravičujem za napake … oči so že napol zaprte
Lunette ... pa premagaj to dolžino posta
Lahko noč ...