Tema: Kako šolati psa ?

[andreja]

hi hi...Urška se strinjam

[deteljica]

Kako se vam da na vsakem forumu vedno pisat eno in isto  ?


Lep pozdrav, Ivana

Kako pa se nam ( in vam  ) da vsak dan na vseh poligonih trenirat eno in isto 

lep pozdrav,
Fanatik

[Lanabela]

Nekatere stvari je treba oponavljati in ponavljati...do nezavesti, in potem mogoče enkrat pridejo na nekoliko višji nivo.

[trigi]

Vidim da ste pred dnevi močno padli v debato ... me veseli da se je stvari prišlo kolikor toliko do kraja.

Mislim da bi morali imeti vsi vodniki v glavi sledeče: "Pes ne dela napak, napake dela vodnik" ... vsaka napaka ki jo naredi pes je posledica napake ki jo je naredil vodnik pri šolanju, neglede na način šolanja.

Verjetno pa ne bo nobenega začudenja če se bom postavil na stran tistih ki učijo brez prisile ...
Povem lahko le še to ... kliker me je fasciniral zato ker z njim učijo živali pri katerih z prisilo nimaš niti najmanjše šanse uspeti, kako boš naučil prosto živečo ptico z prisilo če lahko v vsakem trenutku odleti stran? Kako boš naučil delfina z prisilo če ti v sekundi lahko pobegne? 

Lp, Črt

[TIM]

Črt to se popolnoma strinjam s tabo! Jaz tudi podpiram šolanje brez prisile, saj je dosti lepše gledat psa na poligonu, ki z veseljem uboga vodnika, kot pa tistega psa, ki je bil šolan pod prisilo in puza po tleh ob lastniku in ima rep med nogami!

[irenchy]

Kliker je zame res najboljša zadeva. Z klikerjem sem veliko lažje naučila in ga učim Rondota...hitrje dojema in točno ve kaj je pravilno. čist je postal nor na kliker. sem ena izmed vas, ki dela brez prisile in z pozitivno motivacijo. jaz vem za rondota, če bo nad njim povzdignila glas niti slučajno ne bo delal in samo ignoriral toliko časa, da se ne pomirim. držim se tega da pohvalim tisto kar naredi pravilno in spregledam napake.razen seveda tistih, če dam ukaz in vmes prekine. npr. sedi in vmes vstane seveda NE spregledam ampak ga dam nazaj nas edi z tem načinom sva zelo zelo napredovala kar se opazi  .
Res sem vesela, da sva izbrala pravo pasjo šolo!

lp

[Lanabela]

saj je dosti lepše gledat psa na poligonu, ki z veseljem uboga vodnika, kot pa tistega psa, ki je bil šolan pod prisilo in puza po tleh ob lastniku in ima rep med nogami! Undecided

No tako zavožene primerke danes na poligonih srečamo le redko, ne glede na način šolanja. Tudi psi, ki jih učimo z neko primerno dozo prisile še vedno lahko delajo z veseljem. samo ne vsi -  problem so recimo psi, ki na prisilo reagirajo s trmo. Goldni recimo, razen tistih najbolj neumnih, odlično obvladajo pasivni odpor - se recimo uleže na tla in ga živ boh ne pramakne več z mesta. Ne vidim prav nobenega vzroka, zakaj bi se recimo morali z njim bockati kdo bo koga, če pa nam na lep način lahko naredi kar si ravno zamislimo in to z veseljem.
Pravzaprav ne vem, zakaj bi se morali bockati s katerim koli psom, če ga lahko "shecamo".

[TIM]

problem so recimo psi, ki na prisilo reagirajo s trmo.

S tem imam pa kr nekaj izkušenj, imam bordojca in je zelo težko z njim kaj delat...no, če ga sfintiram z hrano naredi vse vedno in povsod. Nimam pa niti interesa, da bi ga kaj preveč solal, ker zelo počasi dojema in mi je bila dosti bolj pomembna socializacija.

[Lanabela]

To, da počasi dojema, ni noben problem, pač malo bolj se morata potruditi za posamezno vajo, na koncu pa je lahko enako dobra kot pri tistem, ki se jo je naučil mimogrede ali pa še boljša. poskusi ga najprej učiti take stvari, ki jih dela z veseljem, lahko tudi kakšne trikce, ko mu bo  delo s teboj postalo užitek, pa lahko občasno naredita kaj takega, kar mu ni tako zelo zabavno.

[TIM]

Lanabela, bordojec pač ni delovna pasma in se niti ne trudim preveč, da bi ga kaj naučil. Osnovno poslušnost obvlada skoraj 100% več pa tudi ne zahtevam od njega. Mi pa je bila zelo pomembna socializacija in sva skoraj vsak dan bila na kinološkem društvu, da je bil med vrstniki.

[Lanabela]

saj potem si ga pa veliko naučil, če obvlada osnovno poslušnost. Več itak ne rabiš, mislila sem samo, da če imaš veselje, tudi počasnega psa, ki ni delovna pasma lahko naučiš praktično vse, kar hočeš in kar pes fizično zmore.

[IgiS]

Urška
svojega psa šolam po tradicionalni klasični nemški šoli
po Raisserju.Metoda je graja in pohvala v kombinaciji
z igro in zahtevo po pozornosti.

Kako pa šolaš obrambo?
Tudi po Raiser-ju (btw in ne Raisser)?

LP
Igor

[lupus]

Obrambno delo prepuščsm strokovnjaku-markerju.

[archi]

Mene pa zanima kdaj je potrebno peljati psička v šolo? In kdo naj bi šel z njim? Ali se lahko menjamo?

[gulu]

Mi smo šli v šolo pri dobrih treh mesecih, ampak ne vem, če zdaj še vpisujejo nove člane v male šole (zima). Če ne prej, pojdite spomladi. Najbolje je, če kužka vodi eden, da se navadi. 

[Rinchy]

Archi,ponavadi gre s psom tisti v šolo,katerega ima pes najraje.V šoli z njim dela samo en,doma pa lahko vsi delajo vaje z njim.

lp

[andreja]

S psom v šolo čimprej. Seveda v starosti primerno. Mladiča se šola izključno samo z nagradico.

Sicer šolam s klikerjem, ampak klasična metoda spet ni tak bav bav. Problem so ljudje, ki mislijo, da bodo psa prisilili da bo kaj delal. Sej klasična metoda ni ganjanje psa po poligonu z brcami in cukanje za vsako figo. Vsaj sama je ne smatram tako in to po moje nikakor ni klasična metoda...
In tak pes s takim načinom učenja nikakor ne bo nikoli dober pes. Razen kak popolnoma zabit pa še ta bi bil izjema in ne pravilo.

[skar]

Saj ne morem verjet....

Najboljši psi so dominantni psi z veliko stopnjo samostojnosti, ki se znajo sami odločiti, kdaj bodo ubogali povelje in kdaj je tvoje povelje butasto in ga je treba ignorirati.

"Blagor ubogim na duhu, kajti njih je nebeško kraljestvo" Močno sem zadovoljna, da je moj pes butast in ne razmišlja, a bi bilo smiselno ubogat ali ne. Edino tako bom prišla v nebesa in ne v arest.

[Lanabela]

Nekaj primerov, da boš razumela, kako je zadeva mišljena: pes vodi slepega. Na poti se pojavi ovira, recimo v višini vodnikove glave. Pes se ustavi. Vodnik ukaže psu naj gre naprej. Samostojen pes oceni situacijo in se kljub povelju ne premakne, pa če se vodnik razpoči. Neumen oz pretirano podredljiv pes bo ubogal, saj ovira njega v bistvu nič ne moti. Vodnik bo dobil, če bo imel srečo samo buško.
Drug primer: pes išče pogrešanega v gozdu. Dobi pogrešanega "v nos" in gre za vonjem. Vodnik ga ne vidi, postane ga strah kam neki je izginil njegov pes in ga pokliče nazaj. Pretirano ubogljiv pes bo prišel nazaj in zgrešil pogrešanega, samostojen bo ocenil situacijo, šel naprej in nakazal pogrešanega. Če se to zgodi na izpitu ni problema, samo rukneš, če se zgodi v resnični akciji....
Pa še en primer: pes išče v ruševini nekje na višini. Vodnik ne vidi točno kje pes hodi. Od spodaj usmeri psa točno na nevarno mesto. samostojen pes povelja ne bo ubogal in bo našel primernejšo pot, dovolj neumen pes bo treščil v globino.
Pa ne misli da nakladam. Takšno krasno ubogljivo in žal neumno in nesamostojno psico sem imela tudi sama. Mojo prvo ruševinarko. Pri iskanju v jami sem jo usmerila naprej, psica je zadevo vzela povsem dobesedno in šla naprej - ter padla več kot 10 m globoko. K sreči v mokro ilovico.
Pri svojih naslednjih psicah sem dobro pazila, da sem vzela take, ki so znale misliti in so si upale ne-ubogati.

[skar]

Prav. pri primerih vodnikov slepih in reševalcih, ki jih navajaš, ne gre za to, da pes ugotavlja ali je povelje butasto in s tem njegov lastnik popoln bebec ampak pes pač išče najboljšo pot zato, da izpolni povelje, ki mu ga je dal vodnik. Moj pes se na pregonu tudi ne zaleti v prvo drevo, ki mu je napoti. Ampak če razmišljam kako bi bilo, če bi začel ugotavljati, da je skrajno butasto, da ne sme grist koga, ki pride mimo, ker je to mnogo bolj zabavno kot čakat na prostoru, mi pa ni prav lahko pri srcu.

In kapo dol, če je šla tvoja psica v jami naprej kljub oviri. Ti je pač brezpogojno zaupala. Ker meni moj pes zaupa, skače 4,5 m v daljavo in pleza čez 2,5 m visoke stene. Ja, če bo pa na drugi strani v robidovje padel - big deal. Načeloma naj bi jaz kot vodnik ocenila ali bo pri tem preživel ali ne. Jaz mislim, on dela. In si ne želim, da bi začel uporabljati svoje pasje možganske vijuge zato, da bi ocenjeval smiselnost mojih zahtev. Če bi se to zgodilo, se bi on pogovarjal s tabo na forumu, jaz bi pa doma kosti glodala. Tudi pes, ki ga navajaš, da dela na višini, ni "razmišljal" o smiselnosti povelja ampak o načinu, kako naj izpolni to povelje in ostane cel.

In ne mislim dovoliti svojemu psu, da me ne-uboga. Ko/če se bo to zgodilo mu bodo v momentu odprta vrata v večna lovišča. (Tisti, ki veste, kakšnega oz. katerega psa imam v mislih, vam bo tale stavek jasen, vsem ostalim nimam namena razlagat)

Poleg tega pa v citatu ni govora o podredljivih in neumnih psih, ampak o dominantnih z veliko stopnjo samostojnosti.

[Lanabela]

Poleg tega pa v citatu ni govora o podredljivih in neumnih psih, ampak o dominantnih z veliko stopnjo samostojnosti.

Upam da ne enačiš dominantnosti z agresivnostjo. Agresiven pes pri takem delu nima kaj iskati.

Ampak če razmišljam kako bi bilo, če bi začel ugotavljati, da je skrajno butasto, da ne sme grist koga, ki pride mimo, ker je to mnogo bolj zabavno kot čakat na prostoru, mi pa ni prav lahko pri srcu.

Prvo kot prvo, pes (recimo ruševinar) mora vedeti kje so njegove meje. Te meje so lahko zelo široke in dopuščajo zelo veliko svobodo, ampak čez rob meje ne sme. Nikoli nikdar ne glede na situacijo. Ena taka meja ki je ne sme nikoli in nikdar prekoračiti je napad na človeka ne glede na situacijo, ne glede na to ali se človek čudno obnaša, celo ne če ga neznanec napade. tudi mu mora biti kristalno jasno da  (vsaj) takrat kadar dela divjad, miši, mačke, kure... preprosto ne obstajajo. Prav tako takrat ne obstajao tekmeci in goneče psice.

Prav. pri primerih vodnikov slepih in reševalcih, ki jih navajaš, ne gre za to, da pes ugotavlja ali je povelje butasto in s tem njegov lastnik popoln bebec ampak pes pač išče najboljšo pot zato, da izpolni povelje, ki mu ga je dal vodnik.

Aha, pes se točno zaveda, da je pri iskanju on šef in ne vodnik. Vodnik psu lahko svetuje, pes pa se sam odloči ali bo nasvet upošteval ali ne. Tudi direkten ukaz lahko mirno presliši, če je prepričan, da ve za boljšo rešitev. Sploh ti ni treba biti skrajno neroden da daš psu napačen ukaz - ker pogosto pes dela zunaj tvojega vidnega polja. Ko je pes v neki kleti recimo, ti si pa zunaj pred vrati se lahko zanese samo na svoje možgančke. In oceni smiselnost tvojih zahtev. Če ve za boljšo rešitev problema, bo naredil po svoje.

In kapo dol, če je šla tvoja psica v jami naprej kljub oviri. Ti je pač brezpogojno zaupala. Ker meni moj pes zaupa, skače 4,5 m v daljavo in pleza čez 2,5 m visoke stene. Ja, če bo pa na drugi strani v robidovje padel - big deal. Načeloma naj bi jaz kot vodnik ocenila ali bo pri tem preživel ali ne.

Ja, tista psica mi je brezpogojno zaupala. In stopila v prazno. Bila je dobra, naredila je vse izpite, ampak z njo sem zelo kmalu nehala delati - ker je bilo prenevarno. Za na vadbišče in za delo v kontroliranih pogojih je bila pa seveda krasna.Tudi zdajšnja psica mi zaupa. Če ji nekaj naročim to tudi naredi. Vendar ni nujno da na tak način kot sem si jaz zamislila. In če jo pošljem na oviro (ok, standarizirane ovire na vadbišču, ki se delajo na povsem natančno določen način so izjema) najprej premisli, če jo je sploh sposobna narediti, preizkusi trdnost in stabilnost, šele potem stopi. Saj veš tisto štorijo o delfinih, ki nikakor niso hoteli skočiti skozi obroč. Ker so vnaprej skalkulirali skok in ugotovili, da trener drži obroč pod takim kotom da je skok nemogoč.

[skar]

Lanabela.

priznam, da ne poznam dovolj dobro dela reševalnih psov. Mene je samo zmrazilo ob tistem citatu ob prepdostavki, da forum prebirajo različni lastniki različnih psov in se mi je zdelo taksšno filozofijo vredno v kali zatret. Preveč raznih neumnosti je postalo trendy in če bi še kaj na temo "razmišljanja" psov o smiselnosti povelja vodnika postalo hudo moderno, mislim, da bi bili še bolj v r... kot smo že zdaj, ko so načini šolanja psov postali predmet debat ljudi, ki itak več vejo kot vsi drugi skupaj.

P.S. Agresije ne enačim z dominanco.

LP

[Lanabela]

Takole bom rekla: če zna vodnik psu postaviti meje, ki jih pes ne bo prestopil v nobeni situaciji ne glede na to, če slučajno vodnika ni v vidnem polju, potem lahko temu psu mirno pusti, da misli s svojo glavo. Če tega ne more ali ne zna, mora pa imeti psa po vojaško dresiranega z avtomatskim odzivom na povelja. Ali pa privezanega. Samo za bolj zahtevno delo v nekontroliranih razmerah je tak pes neuporaben.

Sicer ne vem, ne katere neumnosti misliš, ampak če je to šolanje izključno s pozitivno motivacijo, potem hvala bogu da postaja vse bolj trendy. Sicer bo preteklo še precej vode, da bodo tudi trenerji v večjem številu zadevo obvladali tako kot je treba.  tako se recimo pogosto zgodi, da na tečajih sicer pridno klikajo in pravijo da imajo "kliker training", delajo pa čisto narobe. In seveda zraven uporabljajo povsem klasično korekcijo. Ampak nekaj se premika in počasi se bo tudi zmeda, ki trenutno vlada, razčistila.

Ko  sem pred kakšnimi 20 leti prvič začela nekaj poskušati z sicer hudo neortodoksno obliko "kliker treninga" (brez klikerja), ki sem jo pobrala od nekega cirkuškega dreserja, so me kolegi gledali kot da sem padla z lune. Ko sem pred 15 leti prvič šolala mlado psico izključno s pozitivno motivacijo, so se valjali od smeha in mi napovedovali polom. Nič zato. Danes je ta psica gluha kot kamen, pa je na sprehodih še vedno lahko spuščena brez vsakega problema, čeprav nanjo sploh ne morem vplivati kadar ni na dosegu roke (kar seveda skoraj nikoli ni).

Še ena stvar postaja vse bolj trendy in to je delo z čedalje mlajšimi mladički. Spet hvala bogu. Ker s takimi mladički lahko tudi kasneje delamo ne da bi se potreba po uporabi sile sploh kdaj pokazala. In dobimo izjemno zanesljive pse.

[trigi]

Zelo zanimiva debata ... jaz bi mogoče samo eno stvar dodal ... "znanje osvobaja"
To seveda velja tako za ljudi kot pse ... sigurno ne bomo pustili mlademu neizkušenemu psu da se ob odločal po lastni vesti (zato bomo verjetno takrat tudi bolj pazili da ne bomo izgubili njegovega zaupanja) ... se pa strinjam z lanabelo da izkušen in izšolan pes ima pravico do tega da razmišlja z lastno glavo - v končni fazi se gre za njegovo kožo.

Mislim da tudi vodniki premalo poslušamo svoje pse ... meni se je en tak (sicer nepomemben) pripetljaj zgodil danes.
Pridem v dnevno sobo kjer je trenutno na tleh jogi (prenočišče za obiske ) in Rumba na njem veselo sedi (ravno iz sprehoda) ... seveda se razjezim in jo nažem dol in naj gre v svoje ležišče (meter stran), nakar stopi iz jogija, gre do ležišča in obrne nazaj na jogi ... logično, spet ponorim in jo pošljem na drug konec sobe. Po parih minutah ugotovimo da je med našo odsotnostjo maček "zmočil" pasje ležišče! Takrat mi je bilo seveda jasno zakaj ni hotela ubogati 

Če navedem še en profesionalni primer: Imeli smo akcijsko vajo ... "ruševina" je bila zapuščena stavba, seveda smo se markerji skrili preden so prišli vodniki, tako da nihče od vodnikov ni vedel kje so markerji. Pred vrati v stavbo je manjše stopnišče pod katerim je bil skrit tudi marker, vsi vodniki so seveda pse peljali do samih vrat in od tam spuščali pse v stavbo. Velika večina psov je bila nervoznih še preden so jih spravili med vrata... nekaj je bili celo takih da so se po parih metrih vrnili nazaj k vodniku ki je stal med vrati ... eden od njih mislm da je celo lajal na vodnika ... šele po manjšem namigu vodje akcije je vodnik pustil psu da je pregledal tudi stopnišče... 

Glede same tematike ... na kratko lahko vsem začetnikom (med katere štejem tudi sebe) povem, da ne obstaja en sam (pravi) način šolanja, vsakemu psu se je potrebno individualno posvetiti, ugotoviti katere metode mu najbolj ustrezajo in prilagoditi hitrost učenja in še cel kup ostalih stvari - tudi če vemo za katero pasmo gre, preko foruma ne moremo določiti točno kaj bi psu ustrezalo, to mora ugotoviti vodnik sam. Nekateri psi najbolje delajo na hrano, nekateri na igrače, nekateri na plen ...

Lp, Črt

P.s.: pomagamo lahko samo toliko da predstavimo vse oblike šolanja, da predstavimo kaj se dogaja psom v glavi, da mogoče predstavimo kakšne teste temperamenta in podobno, na podlagi katerih se vodnik lahko lažje odloči za način šolanja.

[skar]

če zna vodnik psu postaviti meje, ki jih pes ne bo prestopil v nobeni situaciji ne glede na to, če slučajno vodnika ni v vidnem polju, potem lahko temu psu mirno pusti, da misli s svojo glavo

Psu lahko še tako meje postavljaš, leta in leta in leta bo šlo vse po predvidevanjih - enkrat pa ne. Pes je pes in "ima kosmata ušesa". Nobenemu psu ne moreš zaupat 100%. Kljub vsemu ne živimo s svojim psom sami ampak se moramo ozirat na okolico.
In večina psov ni reševalnih ampak so "hišni ljubljenčki", marsikdaj absolutno preveč počlovečeni. In potem naj jim ob vsem tem še damo diskrecijsko pravico "razmišljanja" o vodnikovih poveljih....

Poleg tega, če ste bili pozorni: nisem se vtaknila v to, da pes dela s svojo glavo ampak me je zmotilo tole.....

Najboljši psi so dominantni psi z veliko stopnjo samostojnosti, ki se znajo sami odločiti, kdaj bodo ubogali povelje in kdaj je tvoje povelje butasto in ga je treba ignorirati.

No, če to zdaj apliciramo na širšo javnost - kje smo?

Kakorkoli....

Če tega ne more ali ne zna, mora pa imeti psa po vojaško dresiranega z avtomatskim odzivom na povelja. Ali pa privezanega

Imam psa po vojaško dresiranega z avtomatskim odzivom na povelja. In privezanega. In z nagobčnikom. Če se slučajno odloči, da so moja povelja butasta in jih ignorira.

O metodah šolanja pa ne mislim razpravljat. Vse so odlične, samo ne "po defaultu" in zato, ker so trendy. Kolikor psov, toliko pristopov - saj tudi jaz svoje afganistanke ne uspem vzgajat z istimi metodami kot belgijca. Za razliko od njega ona pač lahko misli s svojo glavo - vendar na vrvici.

[Lanabela]

Ena izmed stvari, ki jih vodniki reševalnih psov najtežje osvojijo je ravno to, da zaupajo svojim psom. Od psa pričakujemo popolno zaupanja kot nekaj samoumevnega. Na to, da mora biti zaupanje  (in spoštovanje) obojestransko pa ponavadi pozabimo.Je pa v praksi to res težko. Mene še vedno takole malo stisne, ko mi na kakšni obsežni ruševini, ki niti ni povsem stabilna niti ni okrog nobene ograje, po možnosti še ponoči... psica preprosto izgine, da niti nimam več pojma v katerem nadstropju je, če je sploh še na ruševini ali pa se že sprehaja po bližnji cesti...Pa prav dobro vem, da se psica zna gibati po ruševini, da ve kaj mora tam početi, da se bo v primeru da ne bo nič našla vrnila na izhodišče, da pravzaprav ji ni noben problem najti me tudi če nisem več tam kjer me je nazadnje videla...a živčki trpijo - kaj če bo šla skakat skozi katero od razbitih oken v višjem nadstropju (čeprav dobro vem, da tega ne počne). kaj če bo padla skozi luknjo v stropu (čeprav bi se taka nerodnost veliko hitreje zgodila meni kot njej), kaj če je šla ven pri drugem vhodu in sedaj raziskuje kurnike in zajčnike po vasi, kaj če jo je premamila kakšna  skrita mačka (čeprav je te zadeve niti ne privlačijo kaj posebno, še sploh pa ne kadar išče)...No ja, vsaj pri delu v gozdu se več ne živciram če mi izgine.

Trigi: tisto z markerjem pod stopnicami je čisto klasična hudobivščina namenjena zavajanju vodnikov. Stari mački pse vedno spustijo iskat vsaj par metrov pred začetkom iskalnega območja. Še nekaj takih klasičnih nagajivosti: dva markerja sta skrita zelo blizu skupaj . Recimo vsak na svojem koncu iste cevi ali vsak na svoji strani večje omare. Pes enega najde, potem se vrača na isto mesto, vodnik pa ga pošilja stran. Ali pa tale - na iskalno področje se skrije Ančko in to tako, da se vidi kakšen čevelj, roka... noben pes ne pade na finto, vodniki pa prav pogosto - toliko časa pošiljajo psa k "markerju" da ga ta nakaže  iz poslušnosti. Ali pa markerja skrijejo v luknjo v steni, ki jo potem tako umetelno zazidajo, da je vodnik prepričan, da pes ki laja v steno lažno nakazuje...uh, domišljija ne pozna meja. Ujamejo pa se na limanice tisti vodniki, ki ne zaupajo psom.

Od šestih mojih psic jih pet pozna  in spoštuje pravila, tako da si v okviru postavljenih meja lahko privoščijo  svobodo in obnašanje po svoji pameti.. Ena pa ni povsem zanesljiva, zato ima vojaško disciplino in avtomatski odziv na eno in edino povelje - odpoklic. In mora na sprehodu občasno na povodec. Pa na domačem dvorišču ne sme biti nikoli spuščena.

Glede na citat, ki te je tako globoko pretresel pa - takole iztrganega iz konteksta se ga res da narobe razumeti. Če se potrudiš in prebereš celotno zadevo, se mi zdi dovolj razumljivo za kakšen namen so najboljši taki psi. Navsezadnje je zadeva na forumu že pol leta, pa še ni bilo zaslediti nekih groznih posledic površnega branja (slavni bulmastifi so se zgodili kakšen mesec prej)

[skar]

 

[**Jackie**]

Jaz pa mislim, da psa čisto brez prisile šolati se ne da.
Če že tako pogledamo je najmanjša vrsta prisile ovratnica pa potem še povodec.
In čeprav na lep način, psa vseeno prisilimo da nam sledi, da hodi ob nogi, da se uleže, da se usede... na naše povelje- ki zanj vsaj na treningu nima nikakršne koristi- razen priboljška ali pohvale. Pa psa spet na nek način prisilimo.
Jaz mislim, da se da vsakega psa izšolati z večino metod. Pa naj eni zagovarjajo ene , drugi druge. Sama sem sicer poskusila s klikerjem, vendar sem videla, da se psica hitreje uči brez kot z. In učinkoviteje. Sama vem, da pri moji psici ne pride u poštev nobena grobost. Je sicer zelo dominantna ( tudi do drugih psov je zelo pogosto "ostra" oz. jih hoče podredit), vendar bi se po moje že ob vsakem udarcu (kar sicer še nisem prakticirala), ali strmala ali ustrašila tako , da je 5 min ne dobiš iz ležečega položaja. In po moje bi se vsakič naslednjič še bolj ustrašila če bi samo povzdignila glas. Ampak to zame ni avtoriteta, da se te pes boji. Pomembno je, pa naj bo kakršnakoli metoda da pes in vodnik sebi in okolju prijazno sodelujeta. Vsak najbolje pozna svojega psa. In ne moreš reči , da je za vsakega psa primerna ista metoda. Čeprav je kliker res super zadevica, ne vžge tako hitro pri vseh psih- pa niso "butasti".
Pri drugem psu bi bilo po moje drugače. Ker jaz nisem njegov šef, in mu tudi nisem nadrejena oz. po njegovi hiearhični lestvici nisem med najvišjimi mesti, bi po moje odreagiral z agresijo. Ali renčanjem , ugrizem ravno ne... Vprašanje 
Tako, zdi se mi brezveze na veliko in široko zagovarjati karkoli , lahko samo povemo, da pri nas "užge" nekaj, in nekomu nekaj svetujemo. Kako se bo odločil je pa njegova stvar, kot je njegov pes. Vsak pes je primerek zase in to moramo strogo upoštevati pri vzgoji in šolanju- vadbi in načinu dela.


Lp, kancha

[Lanabela]

Šolati brez prisile se da (saj tudi povodca in ovratnice ne potrebuješ), vzgoja čisto brez prisile pa je že večji problem - možna je samo pod pogojem, da že čisto od začetka ne narediš prav nobene napake. Zelo nepraktično, dolgotrajno, pogosto živce cefrajoče in razen v izjemnih primerih niti ne potrebno. Ni pa nemogoče.
Kliker je super zadevica, vendar nekaterim lastnikom nikakor ne užge. Ni problema, saj se da povsem lepo delati tudi brez njega. Metod je veliko, po vsaki od njih lahko pridemo do cilja če prav delamo in če ustreza tako nam kot našemu psu. Je pa fino če vnaprej vemo kakšnega psa bi radi dobili na koncu. Kakšen bo je namreč v veliki meri odvisno od tega katere metode dela uporabimo.

[IgiS]

Šolanje TOTALNO brez prisile se načeloma da ( a je dretje na psa prisila  ), če imaš psa za na kavč pred televizijo.
Za resno delo se ta sistem podere kot hiša iz kart