Tema: Kako šolati psa ?

[lupus]

Večno vprašanje je.kako šolati psa.V zadnjem času je vedno več zagovornikov tako imenovane soft metode s pomočjo motivacije.Motivi za sodelovanje so lahko dokaj različni.Od igre, do hrane,vendar je potrebno vedeti,da je to samo nagrada psu za opravljeno delo.Osnovni motiv
naj bo vedno želja ugajati in ustreči svojemu vodniku.Pogoj za to je izgradnja zelo dobrega
kontakta,ki ga izgradimo lahko na več načinov.V mladostni dobi psa s pridom izrabljamo nagone po hrani in nagon pripadnosti krdelu.Mladič nagonsko sledi gospodarju.Postanite mu partner v igri,vodite ga na dovolj dolge sprehode,ne samo enkrat okli bloka,uporabljajte tri osnovne barve glasu za pohvalo,grajo in prepoved pa uspeh ne more izostati.Prevsem pa se z psom ukvarjajte vedno preudarno in ne stresajte svoje slabe volje nanj.Kalupskega dela ni.Vsak pes je unikat.Zato je potrebno način dela prilagoditi vsakemu psu posamezno.

+1

[Urška]

Mene to vztrajno poudarjanje soft metode občasno spravlja v smeh.

Predvsem se mi zdi pomembno, da šolanje prilagodimo posameznemu psu in ne delamo kalupsko vse pse po istem sistemu. Zato ne bom nikoli razumela šol, kjer vsi delajo s klikerjem ali pa tistih, kjer so vsi psi na bodljih. Ne zagovarjam nobene posamezne metode, ampak izključno eno samo - to je, da moramo psa izšolati na način, da bo pes v končni fazi delal tisto, kar od njega pričakujemo. Metoda konec koncev sploh ni pomembna, pomemben je samo rezultat. Tisti, ki se s pasjim šolanjem ukvarjamo malce bolj poglobljeno, ker smo si postavili višje cilje, kmalu ugotovimo, da si niti dva psa nista enaka in kar pri enem deluje, lahko pri drugem odpove na celi črti.

Cilj šolanja večine psov je, da lahko s psom normalno sobivamo, brez da bi nas to skupno sobivanje obremenjevalo. Potem je pa še manjšina, ki skuša priti do kakšnega ozpita ali se udejstvuje v kakšnem pasjem športu.

Popolnoma nepomembno se mi zdi, da neka šola uporablja kliker, če iz njenih vrst poznam iz ene skupine dva psa, ki sta hudo konfliktna do drugih psov in takrat praktično neobvladljiva. Popolnoma nepomembno mi je, če ima pes IPO 3, če na povelje lastnika ni sposoben mirno iti mimo drugega psa. Nepomemno mi je, če pes na poligonu naredi odpoklic 100%, na sprehodu pa svojega lastnika "ne šljivi 5%".

Kaj pri meni šteje? Da lahko peljem na sprehod svoja psa, pa nam na razdalji 10m pot prečkata 2 srni, pa jih lahko odpokličem. Da mi mimo hiše prigalopira sosedu pobegla kobila, pa mi pes na povelje pade v prostor. Da psa obvladam do te mere, da pasjega napadalca na povelje spusti.

In pri tem je popolnoma vseeno, če sem to dosegla s teletaktom, bodlji, zatezno ovratnico, žogico, hrano ali s klikerjem. Pomembno je, da me psa ubogata in da ju obvladam.

[Lanabela]

Vidiš, meni pa ni vseeno, na kakšen način se pride do cilja. Zakaj? Zato, ker z nekaterimi metodami uničiš odnos med vodnikom in psom. Je pa tako, da s "soft"metodami lahko delaš s čisto vsemi psi (če znaš), s trdimi pa samo z nekaterimi psi, ki so dovolj butasti, da lastniku to dovolijo.

[Urška]

Ah Irena, spet bereš stavke in odstavke in jih seciraš, namesto da bi jih gledala kot celoto.

Predvsem se mi zdi pomembno, da šolanje prilagodimo posameznemu psu in ne delamo kalupsko vse pse po istem sistemu.

[/b]

Hja, cilj... Če je odnos med psom in lastnikom uničen, potem nisi na cilju. Prav tako je delo s trdimi metodami včasih bilo edino, katerega so v šolah poznali. Pa so bili psi ravno tako izšolani kot danes (še izpiti so bili nekateri težji), pa psi se niso "sesuvali" ob vsakem cuku, kot nekateri trdijo danes. Pa ubogali so tudi. Hmmm, raje imam psa, s katerim lahko delam po vseh metodah, kot pa tako mehkega, da trde metode sploh ne pridejo v poštev. Če je zato po tvojem mnenju pes butast je pa to čisto tvoj problem. Potem so bili včasih vsi psi butasti. Zanimiva teorija 

Koliko vodnikov dejansko pride do cilja - da obvladajo svojega psa?

[andreja]

Včasih so pa itak šolali samo nemške ovčarje, pa še nekaj drugih... Zato so pa lovski ali ostli psi veljali za neumne, ker jih nisi mogu na trdo ničesar naučiti, ker so se začeli bat lastnika in podobno...

Meni se zdi pes, ki razmišlja med delom dosti bolj inteligenten kot kakšen drug ki naredi vse in to takoj. Pa ne mislim tega da ne spusti na ukaz ali da ni 100% na odpoklicu povsod...
Pes, ki mora delat mora tudi sam presodit kaj mora narediti da bo bolje. In če rečeš psu desno pes pa gre ravno ali levo, zato ker bo tam našu tisto kar išče in ne desno ali pa rečeš psu naj gre ravno in pes presodi da je prenevarno da bi šel ravno in gre okrog. Pa raje vidim da me ne uboga povsod 100%, če je bolje tako.
Tako je delala prejšnja (lovska) psička in je bilo super. Ampak ob cesti ali pa na kakem podobnem kraju, ker ni delala je pa ubogala vedno. Ne morem reč ravno 100% je pa bilo sigurno 98%.
In če bi ji rekla skoči čez, je šla najprej pogledat kam naj bi skočila, če ni poznala terena, in skočila pač 20 sekund kasneje.
Če je bilo pa kdaj kaj takega kjer je vidla da ne gre me je samo čudno pogledala in si mislila svoje. He he Je bila prav sper!

In seveda nikoli nobene poškodbe...

[Lanabela]

Andreja: to, kar si opisala, je ravno tisto, kar loči pse, sposobne za delo na ruševinah, za vodnike slepih...in podobno malce bolj zahtevno delo, od tistih, ki tega niso sposobni. Slepo poslušen pes je za tako delo ne samo neuporaben ampak celo smrtno nevaren.

Urška: kako so včasih šolali pse, dobro vem, osebno sem videla in zelo dolgo nazaj po teh metodah tudi delala. vem kakšni so bili izpiti, vem kako dobro so delali tisti psi, ki so metode prenesli in vem kolikšen je bil osip. Tudi vem, da je nekaj psov poginilo. vem tudi, kakšni so bili psi, pri katerih se je zalomilo. tudi vem, kako so se vedli nekateri od teh super izšolanih psov, kadar niso bili na vadbišču ali pod poveljem dovolj bilzu vodnika, da je ta lahko vplival nanj.

Niso samo mehki psi tisti, s katerimi ne moreš delati s trdimi metodami. Pravzaprav ti niti niso najbolj problematični. samo trde metode primerno omiliš.  So tudi  psi, ki se sploh in niti pod razno ob uporabi sile ne sesujejo, ampak reagirajo z odporom. večja kot je sila, večji je odpor.

Doslej še nisem naletela na psa, ki ne bi dobro delal po metodah s pozitivno motivacijo.

[andreja]

Vem. Ravno to pasje obnašanje me je naudušlo nad reševanjem. Sodelovanje s psom ne pa sužnjelastništvo.

[lupus]

Ko govorimo o psu,potem definitivni drži,da je vsak primerek unikaten;da se dva značajsko enakovredna psa ne odzivata na isto metodo enako.Pristop k šolanju NO in RW ne more in ne sme biti enak.Pai z izrazito močno osebnostjo imajo v sebi tendenco po nadvladi.To je dejstvo in tega ne smemo pozabiti ali celo ignorirati.Na začetku teme sem napisal,da je potrebno vsakemu psu posebej izbrati in prilagoditi metodo samo zanj,ne prilagajajte psa metodi.
Popolnoma logično je,da moramo poznati več metod in variant.Bistveno je,da poznamo pasjo psiho.Značajsko niso vsi psi enaki,zato jih v osnovi delimo na tri skupine:
-mehak značaj   pes se je pripravljen takoj vdati in podrediti(soft metoda,pozitivna motivacija)
-srednji značaj   pes se je pripravljen podrediti psihično močnejši osebi (pozitivna z igro,graja in pohvala,kombinirana metoda)
-dominanten značaj  pes se nerad podreja,izrazita tentenca po nadvladi(avtoritativna metoda)
Pri vseh značajskih skupinah je skupno to,da moramo pripraviti psa tako,da je pozoren na svojega vodnika,da za izvršeno delo sledi izdatna pohvala in lahko nagrada(hrana,igra).Pes si mora želeti ugajati svojemu lastniku,ker bo le tako pripravljen polno sodelovati.Delo mu mora biti užitek in ne prisila.V kolikor se odločimo za napačno metodo,se nam bo ta krepko maščeval(zanačajske skupine).Pes naj ne bo nikoli po krivici kaznovan,tudi ne prepozno,temveč vedno v trenutkustorjene napake.Pri prehodu v željeno vedenje sledi pohvala in vidno navdušenje.

                 Zaenkrat toliko   Lupus

[Lanabela]

Pojasni mi prosim zakaj bi morali dominantnega psa šolati z avtoritativno metodo (kar naj bi že to pomenilo)? Zakaj bi si ravno moral za vsako ceno psa podrejati, če ga lahko pripraviš, da da dela tisto, kar hočeš ti, iz svojega lastnega veselja. Rada bi videla recimo samojeda  (mimogrede zelo dominantni, tudi samice), ki bo delal karkoli za tvoje veselje, še sploh če se boš spomnil uporabiti kakšno prisilno sredstvo. Če si zelo spreten, ga boš na ta način pripravil, da bo delal kar boš hotel dokler bo varno privezan.Ob prvi priložnosti - adijo. Še slabše jo boš odnesel če boš svoje avtoritativne metode preizkusil recimo na enem tapravem micenem pumiju.
Najboljši psi so dominantni psi z veliko stopnjo samostojnosti, ki se znajo sami odločiti, kdaj bodo ubogali povelje in kdaj je tvoje povelje butasto in ga je treba ignorirati.
Če slučajno pride do težav zaradi poskusov dominantnega psa po prevladi nad vodnikom, se to rešuje na nivoju vzgoje, ne šolanja.
 

[andreja]

Kar sem jaz prebrala o začetku klikanja. Utemeljitelj (pozabla ime, žal) je učil ogromno število vrst živali, od piščancec do delfinov. Baje je živali bilo več kot 60.000, če ne več, naj me kdo popravi. Številke in imena ponavadi pozabim ali pomešam...
Izkušenj vsaj 50 let...
V glavnem moje sporočilo je: V celotnem (ogromnem) času in ob tolikem številu živali, je kaznoval samo 10krat!!!
Sicer je delal samo na pozitivni motivaciji in živali so bile praktično 100%. Delal je najprej za vojsko pol pa tudi za ostale...

Kaznovanje meni predstavlja lasten neuspeh... izgubo živcev ali potrpljenja... kako bi razložila...
Ok... pes mora vedet kaj pomeni ne, ampak to ni kaznovanje.
Raznorazna cukanja in ostale bedarije so pa samo balast, ki pa spet niso pravo kaznovanje, samo delo se psu bolj upira...

Kaznovanje je hudo občutljiva zadeva...

Pri moji je pa tako, da komaj čaka da bi kaj delala in če bi lahko bi mi cel dan težila s tem, ampak če bi jo dvakrat pocukala bi se lepo obrnila in šla sedet v kak kot in me nebi niti pogledala vsaj pol ure.

[Urška]

Uf, tale 100% me pa res zanima. Če je kliker sistem tako uspešna metoda, kako to, da so rezultati na izpitih potem taki, kakršni so? Pa gre za en simpl B-BH. Niti ne za kakšno težjo real-life situacijo.

Potem to pomeni, da sistem deluje, pa v šolah po tem sistemu ne znajo učiti? Ali kako?

[Urška]

Irena, pa še vedno me zanima odgovor na zgornje vprašanje, se lepo navezuje na zgornji post...

Koliko vodnikov dejansko pride do cilja - da obvladajo svojega psa?

[andreja]

eh... vsak vodnik sam uči svojega psa... Ta, če je bil utemeljitelj bo pa ja vedu. Žal sem točnejše podatke pozabla.
Moja, tisto kar zna dobro obvlada. Je pa najtežje pri tej metodi kliknit ob pravem času. Veliko ljudi tudi nikakor ne pokapira kaj je kliker...
In ne zdi se mi da so bili včasih rezultati na izpitih toooooliko boljši. Pa tudi pasme so med seboj različne in vsaka potrebuje določen pristop, da ne govorimo o vsakem pasjem posamezniku in če ne razumeš dobro svoje pasme in seveda svojega psa ne boš nič boljši (po moje dosti slabši) pri "klasičnih" metodah.

Problem je tudi, ker če se imenuje šolanje brez prisile še ne pomeni, da lahko pes dela kar hoče. Nekaj prisile je vedno. Če ne drugo ti odločiš kdaj se bo delalo -

Kar se pa tistih 100% tiče, tako sem prebrala. Žal me ni bilo zraven, da bi vidla. So pa živali delale kar so bile naučene tudi 10 km od učitelja popolnoma samostojno. Saj drugače vojski nebi prišle prav...

[Lilit]

V Ameriki lahko gres na "chicken camp", kjer se ucis klikanja na kokosih... mene je to prepricalo pa recimo kozica od Blumine, ki dela agility...

Je pa klikanje sistem ucenja kot vsi drugi in ga moras znat uporabljat pravilno. Mislim, da v vecini sol pri nas ne znajo se pravilno uporabljat klikerja. Razen v nekaterih redkih.

[Lanabela]

Pa kaj vas stalno ta kliker muči. Sploh mi ni jasno, kako je lahko postal sinonim za šolanje brez prisile. Svoje pse šolam brez prisile 15 let, kliker pa uporabljam zadnji dve leti pri dveh psicah od šestih, pa še to zaenkrat samo za učenje tistih zadev, pri katerih je potrebna zelo hitra reakcija. Bolj zato, da se učim in navajam jaz, kot pa iz resnične potrebe. Mi je pa všeč, dobro deluje in počasi širim uporabo.
Pravzaprav je ravno neživljenske izpite, kot so izpiti iz poslušnosti katere koli stopnje, najtežje izpiliti  izključno z pozitivno motivacijo. Saj ne da se ne da, samo nam, ki izhajamo še iz klasike je nekako odveč iti okoli riti v varžet, če lahko z minimalno korekcijo dobimo hiter učinek. Resnično so bile ravno te korekcije pri vajah poslušnosti zadnja stvar, ki sem jo opustila pri svojem (postopnem) prehodu od klasične metode k šolanju brez prisile. Saj ne, da bi psom taka mila korekcija kaj škodila, ampak sčasoma zanjo niti ni bilo več potrebe.
Pri šolanju za življenje, pa se šolanje brez prisile najbolje izkaže. Psu je že po defoju  vseeno, ali ima gor ovratnico ali ne, ali je privezan ali ne, saj oboje služi samo še za komunikacijo in nič več za korekcijo ali celo kaznovanje. Koliko ljudi po kateri od metod dobi psa, ki ga obvlada res ne vem, ne vodim množičnih tečajev niti ne vodim statistike. Lahko rečem le to, da so te moje psice, ki jih imam sedaj in so bile že vse šolane brez prisile izjemno zanesljive tudi v nepredvidljivih situacijah. Prejšnji moji psi, ki so bili šolani po klasični ali kombinirani metodi so bili tudi dobri, ampak v nepredvidljivih okoliščinah so včasih odpovedali.
Mislim, da je osnovni problem ta, da veliko ljudi šolanje brez prisile enači z šlamparijo. Brez doslednosti in natančnosti ne dosežeš nič ne po eni ne po drugi metodi.

[andreja]

Lanabela, ne vem če si mislila na moj post, ampak sama ne enačim šolanje brez prisile, oz. z minimalno, s klikerjem.
Se opravičujem, če je tako izpadlo. Sama uporabljam kliker na psu šele dobra dva meseca. Prej sem se pa z mačko zabavala. Prejšnja psička je bila učena brez klikerja in brez povodca. In je krasno delala sploh za setra, ki naj bi veljali za ne učljive...
Ko sem dobila v roke kliker, je imela psička že kakih 10 let in je zelo slabo slišala tako da ji nisem še s klikerjem utrujala. Sem pa iskala informacije o tej stvarci. Pa ne samo v delu s psi, ampak tudi o delo s konji, z živalmi v živalskih vrtovih, seveda piščancih in drugih domačih živali in celo z divjimi živalmi.
Nikjer še nisem slišala da bi divjo žival kdo kaj naučil po klasiki, brez zastrahovanja.
S pogojevanjem pri čemer si pomagamo s klikerjem pa ja.
OK, to je drugače kot če bi bila to domača žival, ampak vseeno...

[Urška]

Irena, na svetu obstaja poleg tvojih psic še nešteto drugih psov. Kaj pa vsi ostali? Kako so vzgojeni in kako se vedejo ter kako uspešne metode šolanja se uporabljajo imamo nekateri možnost doživljati vsakodnevno.

Kar jaz poznam psov šolanih po pozitivni metodi niti enega med njimi ne bi pustila v igro s svojimi psi. Jih lastniki žal niti približno ne obvladajo. Se pa seveda ful fino sliši, ko povedo, da ne uporabljajo prisile.

Za pasje šolanje in vzgojo sem vedno iskala primerjave v živalskem svetu. Kje se živali učijo po principu pozitivne motivacije (ker klikajo zagotovo ne)?

[andreja]

Klik je samo znak, posrednik... motivacija pa je nagrada (so različne, ponavadi je hrana)
Gre tudi brez klikerja, ampak je hitreje z njim ker je hiter in jasen in glasen... in kaj jaz vem kaj še vse...

Nisem pa še vidla psa, s katerim bi delali na način, če ne narediš kar hočem, dobiš poteg s povodcem ali pa brco v rit..., ki bi delal zaradi veselja in spoštovanja do vodnika. Sej včasih je verjetno potrebna tudi negativna motivacija ali kako se že temu reče, ampak ne kot glavna gonilna sila v odnosu.

Sicer pa nobena metoda ni čudežna in če tudi vzgoja ni "pošlihtana" poleg učenja, nisi s klikanjem naredu prav nič... Sploh pa če kliker uporablja kdo kot zbujanje pozornosti ne pa za potrditev dejavnosti in prekinitev ali pa spodbujanje pri vstrajanju pri določeni dejavnosti...
Pomembna je vaja, vstrajnost in doslednost, da ne govorim o medsebojnem spoštovanju, ki se ustvari med psom in njegovim vodnikom.
Na koncu se pa kliker opusti. To je samo metoda pri učenju, ko pes ve kaj hočemo od njega in smo to dejanje že imenovali, ni več potreben.
In če psa nismo naučili, da nas mora ubogati, ker se mu to bolj splača, ker ma s tem našo pozornost in je bolj zanimivo, nismo naredili nič.
Če je okolica bolj zanimiva od nas lahko klikamo kot nori cele dneve pa bo pes ob prvi priliki, ko bo videl drugega psa naprimer pozabil na vso klikanje...
Tu je verjetno največji problem.
Ljudem se ne ljubi toliko ukvarjati s svojo živaljo, da bi bili v očeh svojega kužka nekaj najboljšega, kar se jim je kdaj zgodilo in tu ni pomoči, neglede na metodo šolanja.
Res, lažje je pol zarohneti in bo pes naredil kako stvar samo, da bo imel mir...

Za mojega psa je učenje igra. A je igra tudi za tistega, ki se ga vleče levo in desno ali pa eno primaže? Govorim pa o učenju!
Pravila življenja so pa druga pesem in če bi naš pes ugriznil naprimer našo mačko ali naše goste bi pa brez skrbi dobil eno lepo kazen.
Kazen pri nas pa je prekinitev lepega in v drugo sobo na samo (5-10min). Tega nikoli več ni naredila. In vedno, če rečem ne, je ne, ker to tudi resno mislim.
Trenutno je v puberteti pa malček smo goneči pa seveda treba je vsaketoliko preizkusiti kje so meje... Normalno, sej je še mlada pa tudi pol bo kdaj verjetno in te težave je treba rešit takoj. Nekje ima možnost do odločanja nekje ne...
Meje so in morajo biti, v okviru teh se pa lahko tudi pogovarjamo

PS: V mali šoli smo nardili 100%. Povem kako bo, ko bomo na bbh-ju. V bistvu nimam dolgoletnih izkušenj s to metodo šolanja, ampak rezultati so (predvsem pri pasjem veselju) in zato to tudi zagovarjam.

[andreja]

Za mojega psa je učenje igra. A je igra tudi za tistega, ki se ga vleče levo in desno ali pa eno primaže? Govorim pa o učenju!
Pravila življenja so pa druga pesem in če bi naš pes ugriznil naprimer našo mačko ali naše goste bi pa brez skrbi dobil eno lepo kazen.
Kazen pri nas pa je prekinitev lepega in v drugo sobo na samo (5-10min). Tega nikoli več ni naredila. In vedno, če rečem ne, je ne, ker to tudi resno mislim.

V zvezi z našo mačko; enkrat jo je poskusila šausnit... Gostov pa ni

[lupus]

Tisti,ki si avtoriteto lazlagate oziroma enačite z grobo prisilo,ste v krepki zmoti.
Načelo avtoritete je načelo doslednosti enakega ravnanja z psom.Ko delamo z njim,
je zelo pomemben ton glasu(brez vpitja),mimika obraza,način hoje,gibanje z rokami
in gibanje celega telesa.Strinjam se,da je vzgoja psa tisti temelj,na katerem kasneje
gradimo njegov uspeh,vendar ne pozabimo na določene genske zakonitosti.Šarplaninec je tudi zelo dominanten pes,vendar pri njem z grobo silo ne bi dosegli dosti.Sila ima vedno povraten učinek.Podrejenost in nadrejenost sta naravni zakonitosti hirarhične lestvice krdela.Samo eden je lahko prvi,drugi itd.Nagon po rangiranju je eden bistvenih nagonov psa.Če mu ta nagon vzamemo,smo z tem grobo posegli v njegovo psiho.V svoji kar dolgi kinološki poti sem imel priliko opazovati vedenje različnih psov in različnih značajskih skupin.Izrazito domonantnih psov
ni tako veliko.Tudi kar nekaj samojedov sem izšolal.Večina primerkov je imela srednji značaj ali pa mehkega.Potrebno je znati opazovati govorico pasjega telesa in posamezne pasemske značilnosti.Šele potem lahko govorimo,v katero skupino bi uvrstili posameznega psa.

[Lanabela]

Lupus - še malo, pa bova prišla čisto skupaj vsak iz svojega konca
Andreja: nisem mislila nate
Urška: seveda niso samo moje psice, sem jih pa vzela za primer, ker točno vem, kako so bile šolane od začetka do konca. Tisti, ki se bahajo da šolajo brez prisile, pa imajo čisto neobvladljive pse, so podobni vrtnarjem, ki svojega vrta ne plevejo, ne okopavajo in ne gnojijo, potem pa trdijo da vrtnarijo ekološko. Šolanje brez prisile pač ni sinonim za popustljivost.
ko si že rekla da bi rada primer iz narave, sem se spomnila na mamo šimpanzinjo, ki je učila svojega mladička pikati neke žužke na palčko. Mamica je pikala žužke in jih jedla, tamali je pa gledal in oponašal. Kadar je poskusil pikniti žužka s palčko pa mu je ušel, mu je mamica dala enega svojega. čim bolj se je trudil, več žužkov je dobil od mamice in nazadnje mu je uspelo ujeti svojega. Res fascinanten posnetek.

[Urška]

Irena, kaj pa kakšen primer, malo bližje pasji kot pa človeški vrsti?

[deteljica]

PS: V mali šoli smo nardili 100%. Povem kako bo, ko bomo na bbh-ju. V bistvu nimam dolgoletnih izkušenj s to metodo šolanja, ampak rezultati so (predvsem pri pasjem veselju) in zato to tudi zagovarjam.

Nič ni 100% in nič ni tako dobro, da ne bi moglo bit še boljše  .
Zkaj torej psi ne naredijo 100 % oz zakaj nekateri nimajo psov pod kontrolo  ? Zato ker ne šolajo 100%    .
Zakaj pri enih metoda sploh ne deluje? Zato ker je ne znajo uporabljat oz zato ker delajo preveč napak  . Simpl ,a ne?  .
V čem je bistvena razlika med šolanje z uporabo motivacije oz potrjevanja željenega vedenja in metodami kaznovanja oz neg potrjevanje neželjenega vedenja?

Razlika ni v tem, da po enem sistemu vodniki delajo brez napak po drugem pa z napakami  . Ne, vodniki žal vedno delajo z napakami  . Slabi z več napakami, dobri s skoraj nič napakami  . Bistvena razlika pa je,  če psa nepopoln vodnik  napačno nagrajuje je škoda neprimerljivo manjša , kakor če ga napačno kaznuje. In tudi prešolati narobe naučenega psa zaradi motivacije je mačji kašelj v primeru s prešolanjem psa, ki je bil učen s kaznovanjem  .

Kar pa se tiče dominantnih psov jih je neskončno lažje podrediti in dobiti pod kontrolo s klikerjem , kot z vrvico. Kajti ljudje prekašamo pse (vsaj naj bi jih  ) predvsem po inteligenci in ne po toliko po fizičnih sposobnostih. Zato imamo največ možnosti za nadvlado na področju merjenja razuma- kar šolanje s klikerjem nedvomno je. Če pes sprejema šolanje, s tem namreč avtomatično postane podrejen, saj sprejme položaj učenca in nam prizna vlogo učitelja.

[andreja]

Deteljica... lepo napisano.
100% pa je bila ocena na na koncu tečaja. In ker je Urška napisala, da so rezultati tega načina šolanja slabi sem pač napisala primer, ki dokazuje nasprotno.
Če bi pa začela pravit kake bedarije včasih naredim nebi bilo konca. Sem se prav lovila kdaj pravočasno kliknit in celo včasih zamenjam kak ukaz... no pustimo to
Ampak ni težko popravit takih napak.
Res... sigurno je lažje...

[Urška]

Lupus, po kakšni metodi pa ti šolaš svojega psa?

[Lanabela]

Irena, kaj pa kakšen primer, malo bližje pasji kot pa človeški vrsti?

To pa bolj težko, ker ne šolajo svojih mladičev, vsaj zavestno ne. (če sem razumela te zanima šolanje, ne vzgoja)
Ampak, recimo da  vzamemo za "šolanje" recimo učenje lova. Malo večji mladiči že sodelujejo pri skupnem lovu in posnemajo starše. Sami ne ujamejo nič, dobijo pa vseeno del plena, ki ga ujamejo starši. Nisem še videla posnetka, na katerem bi starši za kazen nabili svoje mladičke, če zaradi njihove nerodnosti lov propade.

zelo verjetno bi se dalo kaj najti pri delfinih in manjših kitih, ki imajo zelo različne taktike lova. te se razlikujejo od jate do jate, obrazci vedenja niso naučeni, torej se morajo mladiči naučiti od staršev. težko si predstavljam, da bi jih učili z rukanjem in butanjem.

[lupus]

Urška
svojega psa šolam po tradicionalni klasični nemški šoli
po Raisserju.Metoda je graja in pohvala v kombinaciji
z igro in zahtevo po pozornosti.

[deteljica]

Urška
svojega psa šolam po tradicionalni klasični nemški šoli
po Raisserju.Metoda je graja in pohvala v kombinaciji
z igro in zahtevo po pozornosti.

z dobrim občutkom in dobrim psom dobiš po tej metodi odličen rezultat  .
.
.
.
.
.
Ampak z dobrim občutkom in dobrim psom dobiš po vsaki metodi odličen rezulatat

[Ivana]

Kako se vam da na vsakem forumu vedno pisat eno in isto  ?


Lep pozdrav, Ivana

[Urška]

Kdo te pa sili da bereš?