Zakaj bi pa moral kdo božat vašega psa? 
A sedaj kar dovolite, da ga božajo brez dovoljenja? Jaz ne. Če se ga pa dotikajo brez mojega dovoljenja, je pa na lastno odgovornost 
Domači pa menda že vejo, da je pes gluh. In se temu prilagodijo. Se mi pa zdi slepota že hujša kot gluhost...
Ja pa saj ni nujno, da ga hoče pobožat. Lahko se mu npr. od zadaj pripelje otrok na kolesu, naključni sprehajalec, drug, nič hudega sluteč drug pes....Že tako je dosti neljubih situacij, sploh če je pes velik, pa čedalje več ljudi, ki so nastrojeni proti psom, sploh pa če "nevarno" zgleda . Me prav zanima kako bi reagirali ob opravičilu ... sory moj pes je gluh, rabi čisto svoj pristop....Pa tu mislim čist vsakdanje situacije, pri gluhem psu pač ne moreš predvidit vseh njegovih reakcij vnaprej, še pri zdravem ne vedno.
Poznam gluhega dalmatinca, ki mu sicer nič ne manjka, je ljubljen, scrkljan, spi v postelji, sicer pa premalo socializiran in vzgojen ravno zaradi neizkušenosti... hvalabogu ima končno stalen dom, saj ga je vzreditelj prodajal kot čisto zdravega mladiča ( kao niso vedeli, čeprav tak mladič v leglu oddaja čisto drugačne zvoke, baje nonstop tuli, cvili...) in zato je revček menjal lastnike kot po tekočem traku, ko so le-ti spoznali prevaro.
Roko na srce, koliko ljudi je takšnih ki bi se zavestno odločili za gluhega mladiča, se spoprijelo z njegovo drugačnostjo in vsem kar to za sabo potegne. Ja, potem ko je pes že enkrat star par mesecev, ko konča v kakšnem azilu ali podobno, ga marsikdo vzame iz sočutja. Svaka čast takim, ki si to upajo in se tudi resnično angažirajo.
Ne vem, vsak ima svoja stališča, meni se vseeno zdi bolj etično takšnega mladiča takoj evtanazirati, kot pa zamolčati dejstvo in ga prodati kot zdravega, ali pa pač iskati dobre ljudi za gluhega mladička. Največkrat pa bi takšni mladiči ostajali vzreditelju, ker v tistem momentu, se junak ziher ne bi našel.