Tale tema in področje aktivnosti s psi (vzgoja in šolanje ali pasji šport
) je postala zrela za eno pametno organizacijo, na Pesjanarju kot na nacionalni ravni. To je moj predlog. Očitno se tudi v mali Sloveniji počasi zavedamo, da ovčarski psi (vseh pasem, seveda) niso samo za čuvanje hiše in vrta ali pa za agility in druge pasje športe
Tudi ovce se v Sloveniji vračajo na pašnike (150.000 jih že imamo, pred 2. s.v. jih je bilo baje 400.000
), kar je že lepo število, če jih seveda ne bodo sproti pomesarili medvedi in še bolj volkovi
Ugotavljam, da se o pašnji občasno diskutira pri nekaj pasmah, sicer večinoma pri BC-jih, saj jih je največ in se pri njih poudarja vzreja za pašo, znani so tudi po zaslugi turistične popularizacije anglosaksonskih otokov (predvsem Irske, ki za turiste organizira predstave). So pa tudi malo posebni za razliko od vseh ostalih ovčarjev. Kar je seveda problem za vse ostale, ki smo razdrobljeni in slabše popularizirani na tem področju. Še za vzrejo je za aussi-je pristojna komisija za britance, kaj šele glede učenja pašnje. Pa ni v večjih državah nič bolje
Ker me to zaradi mojega Tarasa malo bolj zanima, me po raziskovanju tega področja že malo grabi obup. V svetu je več različnih mednarodnih pravil, pa tudi pašnih testov (FCI, ASCA oz. WEWASC, posebej za BC-je ...), tekmovanja izvaja več organizacij in klubov v državah EU in svetu, da o nacionalnih ne govorim (VB international
- saj so ja ena sama država).
To so seveda klubi ovčarskih psov in ko greš tam malo gledat, komaj ugotoviš, da gre samo za BCje
. Avstrijci imajo poleg kluba ovčarskih psov (samo BCji!) še poseben klub britanskih ovčarskih psov, kjer seveda ni prostora za nebritanske, kot so AOji. Po drugi strani pa ASCA pravila za ovčarske pse (Stockdog rules, 1. junij 2009) v prilogi lepo naštejejo celo stran pasem, katerih psi (in celo njihovi križanci) se lahko udeležijo preizkusov in tekmovanj
.
Na spletni strani KZS, Obvestila FCI, so objavljena nova letošnja pravila FCI (1. april 2009): International Rules for Sheepdog Trials -Traditional Style- (excluding Border Collie/Kelpie). V uvodu piše takole:
"The object of a trial course is to test the ability of a dog to manage sheep properly under
the variable circumstances which may be encountered in everyday work: the various tests
such as Penning, Leading, Grazing, Traffic/Obstacles and Stops are all tasks which may
be necessary as the shepherd goes his daily round. The aims of the sheepdog trials
should be to promote good handling of the sheep with a minimum of stress for them as
well a good handling of the sheepdog, to promote its utility and sport, and to secure and
select the best working lines. It reflects "traditional herding".
No in očitno tu veljajo drugačna pravila za BCje in Kelpiije. Tega se je treba zavedat. Razlike med pasmami ovčarskih psov so predvsem med BCji in ostalimi. Tu se pojavi vprašanje pravilnosti treningov oz. pravega inštruktorja
Psa, ki ni BC, ne moremo silit v uporabo nagona na način druge pasme, ker ga s tem lahko le frustriramo in ubijemo njegov sicer odličen nagon in naravne pašne sposobnosti.
Ko sem gledala na Youtubu preizkuse (trials) od WEWACS ali v Isontinu in druge, pa se mi ne zdijo razlike v zahtevnosti skoraj nobene. Res je predvsem to, da se za BC pričakuje delanje veliko večjih krogov (outrun) okrog ovac, kar je lahko tudi nepotrebno letanje in plašenje ovac (če ima pes res preveč energije, je to dobro, za ovce pa pač ni). Bistvo je koristno delo psa s čim manj stresa za ovce - kje je smisel ipribliževanja psa ovcam ob veliki hitrosti, ki jo mora izvajat iz daljave, da ovc ne plaši? To lahko naredi bolj umirjeno in direktno. Pa vendar, stil je važen, boste rekli, ja, se strinjam, ampak vsak ima svoj stil, učinkovitost je pa lahko pri tem enaka.
Res je škoda, da v Sloveniji še nimamo "farme" za treninge, po katerihkoli merilih, tudi "klinike" ali "stage", vse pri WEWASC se dogaja predaleč (v Nemčiji, na Finskem, Danskem, Nizozemskem), v Avstriji so pa zelo redko - npr. letos je bila ena za začetnike na ovcah.
Moje izkušnje so dosedaj skromne: v Logatcu mi je bilo všeč, ovce in ograda in vse. Na Jezerskem smo pasli ovne (?), nekoliko preveč in na premajhnem prostoru, zato je bilo malo težko vadit kako premikanje ovc, še posebej po dveh urah in več psih pri ovcah.Taras je le lahko dokazal svojo samozavest, ko jih je poskušal premaknit pri njihovi trmi, že utrujene in nabite na kup k vratom ograde, v treh minutah pač, kolikor je imel časa. To je bil pač manjši test, ne pa tudi učenje, zaradi česar sem se prijavila. Ampak vseeno sem bila vesela, da smo prišli in tudi to poskusili.
http://picasaweb.google.si/kolijana/PricetekUcenjaPasnjeJezersko?feat=directlinkKer so AO-ji znani po svoji samoiniciativnosti, je težko pričakovat, da bodo delali vse na ukaze, zakaj pa imajo svoj instinkt in karakter? Zato se zelo strinjam, da se mora pri učenju tako pes kot njegov lastnik "pastir" naučiti občutenja ovc. Mislim, da to velja za vse pasme, pa tudi za ljudi, ki nismo ravno vajeni živeti z ovcami
. Nekateri že, drugi šele bomo, tretji pa nikoli ...