Pozdravljeni!
Simon, po mojem mnenju ta "disciplina" nikakor ne spreminja psov, saj jih je praktično (OK, prvotno ne s tekmami, ampak z delom) ustvarila takšne, kakršni so. Tekme v paši so v bistvu skupek oziroma povzetek del, ki jih pes opravlja vsak dan, a v strnjeni obliki: outrun, lift in fetch, ki ponazarjajo zbiranje ovac na pašnikih in pomoč pastirju pri zganjanju in npr. štetju ovac, drive, shed (tudi single) in pen pa so "kopija" dela na sami kmetiji oz. v hlevu, ko je treba ovce spraviti v ograde, jih pripraviti za veterinarske preglede, jih cepiti, striči ali označiti. Tekme v paši so torej način ocenjevanja delovnih sposobnosti psa, za katere je bil vzrejen.
Glede primernosti "kmečkega" borderja za tekme pa velja nekako takole: pri vsakdanjem delu je čisto vseeno, ali pes žene ovce na pašnik ali z njega lepo v ravni črti, z enakomerno hitrostjo, brez ščipanja, medtem ko je na trialu še kako pomembna oblika, ščipanje je celo diskvalifikacijska napaka. Pes, ki odlično opravlja vsakdanje delo na kmetiji, je lahko tudi šampion na trialu, pravzaprav so vsi šampioni na trialih tudi odlični delovni psi, ki si kilometre nabirajo na hektarjih pašnikov in urah v hlevih in ogradah, ni pa nujno, da bo dober "športni" border, ki pase le za trening in tekme, tudi dobro opravljal vsakdanje delo doma. Je pa tudi razlika med manjšimi triali, ki jih je vsak vikend nekaj v naši niti ne tako daljni soseski ter med triali, ki odločajo o evropskih in svetovnih prvakih, saj na taki večji tekmi brez res dobrega psa ne moreš pričakovati niti kake četrtine točk, dober pes pa lahko, poleg genetskih predispozicij, postane le pes, ki dela, dela in še enkrat dela. Odločajo torej geni in kilometrina.
LP, Tomster
+1