Zdravo
!
Čeprav mogoče delujem "nova", nisem čisto
, a tokrat so me zasrbeli prstki. Vidim, da debatiramo o nakupu borderja?
Veš Baja, sem nekaj let in eno puberteto starejša od tebe
, pa še vedno čakam na pravi trenutek za nakup borderja. Zakaj? Ker mu želim nuditi vse kar si zasluži, ker želim biti 100% odgovorna zanj, ker po vseh 234+143+o hrani, vzgoji, šolanju itd. straneh, po gori raznoraznih knjig (ja, ob kupu študijskih je vedno tudi kup pesjanarskih) še vedno zbiram informacije. Vem, da teorija in praksa nista isto, a dokler borderja ne bom imela ob sebi lahko vsaj črpam, seciram, berem od spredaj in zadaj-znanja ni nikoli premalo. Imeti borderja za družbo drugemu psu se mi ne zdi ravno primerno, sploh glede na to, da se pasmi po nivoju energije precej razlikujeta. Ne morem se znebiti občutka, da bil tak pes bolj 'bored' kot border. Zakaj prav ta pasma? Kaj od psa pričakuješ? Kaj bi rada z njim počela? Veš, kaj bi rad on počel s tabo?
Na žalost ali na srečo v otroštvu in najstniških letih nisem dobila psa, pa čeprav sem si ga močno močno želela. Tako sem pač obiskovala psičke vseh sosedov in malo bolj oddaljenih znancev, če smo bli kje na obisku je bilo vse OK, dokler sem se lahko ukvarjala s kakšnim štirinožcem. Prilastila sem si prvega mešančka, ki me je po pogledu in belih tačkah spominjal na borderja. Moj Muri nikoli ni živel ob meni, sem pa jaz preživela ob njem več časa kot doma. Draveljskega ketnarja sem brez navodil za uporabo naučila vseh osnovnih povelj in trikov-na besedo, na kretnjo, na žvižg... Pri fantu me zdaj noro obožujeta dva pesjanarja, jaz pa njiju. A vendar čakam, čakam na tistega, ki bo moj in vem, da bo border...no borderka :-). Srce se mi trga, ker bo imela psička, v katero sem se zaljubila na prvi pogled, leglo preden si bom jaz lahko kupila mladička. Pa ne zaradi financ. Najprej stanovanje, potem pravi vzreditelj, prava psička... Denar za vse kar bo mladiček potreboval pa shranjujem že zdaj. Pretiravam? Mogoče, a do uresničitve sanj se bo nabralo dovolj denarja za rodovniško kepico, za prve obiske veterinarja, za igrače in opremo, hrano, šolanje, pa še kaj za rezervo. Border bo moja odgovornost, moje veselje, moje "delo in strošek". Ne trdim, da je moja priprava na prihod novega družinskega člana edina pravilna in da bi morali vsi čakati z nakupom na popolne pogoje, a mislim, da moraš imeti v nasprotnem primeru vsaj popolnoma zanesljiv backup-torej dobro razčiščene pojme s starši.
Baja, ti psička že imaš-nakloni mu še vso tisto pozornost, ljubezen in energijo, ki si jo pripravljena nuditi borderju in prepričana si lahko, da bo tvoj mops srečen, zadovoljen in niti malo zdolgočasen. Čas za drugega psa bo še prišel in skoraj zagotovo bo primernejši za sprejemanje takšnih odločitev. Do takrat pa pojdi, tako kot jaz
, na kakšno razstavo, na agility, na srečanje... Pocukaj kakšnega lastnika borderja za rokav in se z njim pogovarjaj. Premisli, s čim bi pokurila vso energijo, ki jo imajo te lepooke zverinice, kako boš iz odličnega psa potegnila najboljše. Beri, sprašuj...
Tudi jaz bom še marsikaj spraševala, zdaj ko sem končno pretegnila prste
, prej sem nekako raje tiho črpala iz vaših pogovorov
. Ko prideš do tega, da si ustvarjaš vtis, kako je živeti z določeno pasmo, se še tako kratka "uf in ah" pa "jupiii" sporočila koristna
. Khmm, pa prosim ne se ustrašit, če bo kakšna zmešana punca bulila v vašega pesjančka z druge strani ulice in iskala način kako priti najhitreje na drugo stran Celovške, se pritihotapila na vaš piknik ali vas cukala za rokav na vsaki razstavi... That's me
...
+1