No, jaz se definitivno nebi odločila za oboje hkrati, mislim, da to, da si celo leto doma, ker imaš dojenčka, še ni razlog, da lažje skrbiš še za mladega kužka. Npr. naši sosedi so imeli malčka, ki je imel take močne krče, da je prve mesece cele noči in dneve prejokal in da imaš ob tem še kužka, ki ti lula in grize stvari po stanovanju 
Ja sej ne navijam za to,da bi si morali čim prej omislit psa. Al pa,da bi si ga spolh kdajkoli morali
.
Samo opozarjam,da kdor misli,da bo pri enoletnem otroku npr kaj lažje kot med porodniško, se moti. Razen mogoče, če ne hodi v službo. Pa še takrat bo težje, kot z dojenčkom. Ja eni dojenčki jokajo več , eni manj. Ne vem kaj ukrenit pa tud ne moreš, če ima krče jih ima ne glede na to kolk psov je takrat v hiši. Pač joka - zraste vseeno vsak
. Vsekakor manj ko pustiš, da ti jok nažre živce, bolje za vse. Vzameš psa in jokajočega otroka in greš ven, na sprehod. Tam še najmanj joka
. Več ko je podnevi zunaj , manj ima volje jokat ponoči, tud če ga kaj ščipa. Ko si pa tik pred tem, da popeniš od otroškega tuljenja, ker si sprobal že vse variante,da bi utihnil, , pa daš dojenčka na tla al pa v stajico in se raje s psom igraš da se zamotiš dokler napad ne mne
.
Da ne bi otem ,kakšna blažena sprostitev je, ko porineš tulečega dojenčka in flaško izbrizganega mleka dragemu v roke in odideš na obvezen pasji trening za kakšne tri urice
S tem odpraviš vsakršno možnost poporodne depresije
.