No, pa da še jaz pristavim svoj piskerček, ker nas je že ravno bolj malo...
So kaj v sorodu z mudiji? Kakšna pa je razlika v značaju med njimi, če sploh obstaja kakšna? Barva je pri mudijih lahko kakršna koli, kako pa prepoznaš pasmo med dvema črnima psoma? 
Naj kar v naprej povem, da tale moj odgovor ni neka znanstveno dokazana resnica. Je pa to moje nacionalno neobremenjeno razmišljanje o 2 pasmah, katerih predstavnici sestavljata tudi glasni 2 tretjini mojega pasjega kardela.
. Pa da kar na kratko povem - po mojem ga na celem svetu ni junaka ki bi ločil dva "random" izbrana črna posameznika omenjenih pasem. Celo upam si trditi da lahko postaven hrvaški ovčar mirno zmaga na razstavi prijavljen kot mudi in seveda kontra. Ob tem se pogosto sprašujem kje sploh je smisel dveh ločenih pasem, glede na njihovo že tako majhno genetsko bazo. Ok, pa pustimo formalnosti in nacionalne spore in se gremo malo zgodovine - madžarska teorija o nastanku Mudija gre na kratko nekako takole: pasma naj bi nastala nekje v 18/19 stoletju, kot produkt mešanja "starodobnih" madžarskih ovčarskih pasem - predvsem Pulija z špicom podobnimi psi, ki so prihajali z zahoda. No, ko so madžari odkrili da imajo njihovi sosedi pasmo identičnega videza z stoletno zgodovino, jim je po večini postalo jasno da "špic" teorija ne zdrži. Mislim sicer, da je vsaj uradno še vedno niso ovrgli - je pa vsakemu malo bolj razgledanemu madžaru jasno da to ni to. No, pa gremo še na hrvaške ovčarje. Nastanek pasme je opisan precej približno. Hrvaškim ovčarjem podobni psi naj bi na hrvaško ozemlje prišli skupaj z prvimi naseljenci naše sosede. Ok, ampak a takrat že lahko govorimo o pasmi hrvaški ovčar? Psi črnega kuštravega videza so naselili predvsem panonsko nižino, ki pa pripada tudi Madžarski in ob tem ne smemo pozabiti tudi na to, da sta bili državi nekoč tudi pod skupno vladavino. Moje osebno mnenje je, da se z formiranjem te pasme nihče ni posebaj ukvarjal. So pač kmečki cucki ki se na tem delu evrope pojavljajo že od nekdaj. V vsaki vasi so za osveževanje krvi uporabljali kar so pač imeli pri roki - če so seveda sploh imeli izbiro. Sivin "black in tan" naj bi tako po nekaterih teorijah izhajal iz NLT-jev, nekatere "mudi barve" iz pumijev in pulijev... (p.s. Zdi se mi da je black in tana med hrvaški ovčarji kar precej, žal pa imajo le redki priložnost da preživijo.) Vmešavanje terierjev po moje dokazujejo tudi psi, ki jih je baje še moč zaslediti v nekaterih odročnih hrvaških vaseh - v vsem namreč spominjajo na hrvaškega ovčarja, le da je njihova dlaka resasta - tudi po gobcu in tačkah, kjer so naši črnuhi kratkodlaki. No ja, dovolj o tem. Glede na slišano in prebrano se mi zdi pogovor o tem kdo izhaja in koga in kdo je bolj zaslužen za nastanek ene in druge pasme popolnoma brezpredmeten. Če bi bilo po moje, bi pasmi že zdavnaj združila pa naj se imenuje panonski ovčar, če se že ravno ne morajo zmenit...
Tudi karakterno med pasmama ni razlik. Saj so bile navsezadnje vzrejane z istim ciljem - biti nezahtevni, skromni a splošno uporabni kmečki cucki. Ovce, krave, konji, hišni alarm, iztrebljevalec golazni in celo pomočnik pri lovu. Vse v enem.
Seveda pa med njimi obstajajo individualne razlike, kot tudi razlike v linijah. Nekako se nagibam k mnenju da je sodobna vzreja hrvaških ovčarjev nekoliko boljša kot sodobna vzreja mudijev. Seveda sem se spraševala zakaj je do tega prišlo in prišla do naslednjih ugotovitev. Na tej točki še enkrat poudarjam da je to seveda samo moje mnenje. Nekako sem opazila da je vzreja hrvaških ovčarjev ostala nekako bolj v "kmečkih rokah" kot vzreja mudijev. Rekla bi da je k temu pripomogla večja barvna paleta mudijev in pa dejstvo da jih je evropa odkrila prej kot HOje. Nekako se namreč nagibam k teoriji da so različne barve hočeš nočeš hitro razlog za paritev ko se psi ne uporabljajo več za svojo prvotno nalogo. Ker so pisani psi pač bolj atraktivni kot črni, se na madžarskem pojavlja več "komercialnih" psarn, ki v zadnjem času svoje lepe pisane mladičke prodajajo v tujino (p.s. na madžarskem pisani mudiji še vedno veljajo za nekoliko manjvredne).
No zdaj pa še čisto konkretno o mojih dragih panonskih ovčarjih
So živahni, delovni, glasni in naporni. Karkoli že počnejo počnejo z vsem srcem in vso dušo. Ponavadi so nezaupljivi do tujcev in kot vsi "cuckasti ovčarji" radi grizejo v pete in "urejajo promet" (pa preden me Ivana in Jasna popravita naj povem da imamo lastniki Mawlch HOjev glede tega veliko srečo. Bi rekla da imamo eno bolj stabilnih in najmanj problematičnih linij HOjev - mislim da se bo Bambi strinjala...
. Definitivno niso "kavč" psi, kot tudi niso za vsakega, ki bi rad psa za delat. Žal je Kiša na lastni koži izkusila da
"Po" ni pes za vsak okus. [/b] Kdor je naprimer zadovoljen z borderjem z "panonskim ovčarjem" gotovo ne bo. Sta si pač različna kot noč in dan. Na kratko bi "panonskega ovčarja" opisala kot terierja v ovčarskem kožuhu in tak kot je nam je nekaterim pisan na kožo, drugi pa bi iz nje v bližini naših bevskačev najraje skočili...
Lp, Polona
+1