Hello
Vem da je noro pozna ura ampak sem se kr zamudila pr teh čudovitih slikcah vaših havančkov. Krasni so
Zanimivo mi je, da sem pregledala ogromn literature in angleških in slovenskih strani za podatki o bišončkih kake 4 mesece nazaj, pa nisem naletela na tole temo.
Takrat sem iskala podatke zato, ker sem se odločala za nakup psičke. In sem se takrat odločla in jo kupila.
Mojo čudovito havanko Bili
slikce lahko najdete v temlem albumu:
BiliKer vem da bodo sledila vprašanja, vam že takoj malo povem:
Moja Bili je prava balkanska gospodična, zgodbica gre takole: njen rejec je iz Bosne, iz Banja Luke. Ker seveda Bosanski rodovniki nič ne veljajo ima rejec psarno prijavljeno v Srbiji, zato ima srbski rodovnik. Rejec sicer živi v bosni, je pa v resnici hrvat. Zdej je ona moja mala slovenka, ampak je lena kot črnogorka
Rodovniško ime je Ciki Bela Ogrlica. Nima še slovenskega rodovnika, nisem niti prepričana da ga rabim in da se bom kdaj potrudila da ga dobi, saj je ne bom vodila na razstave, niti nimam namena vzrejati.
Ko sva jo dobila je bla že kar velika punca (3 mesece), zdej je pa stara 7 mesecev. Sterilizirala je nisva tako da se v tem trenutku prvič goni. Mamo ful "veselja" - hlačke gor, hlačke dol, zamenjat mali vložek, "
pa daj lepo te prosim povej kdaj te lulat ker mam dost poscanih vložkov", "
pusti hlačke gor", "
fuj, nehej vložek dol vlečt", ... ipd
Psom se kar zmeša ko jo zavohajo, še huje je kot sem mislila da bo, tako da dnevni sprehod v Tivoli odpade, nabirava majčkene krogce v okolici hiše večkrat dnevno in izključno na kratki kratki vrvici.
Sicer je pa krasna pesika, mislim da gre ogromno zahvale nama dvema, ker sva se odločila sledeče: sej je luštkan kužek, ampak je še vedno pes in ga bomo obravnavali kot psa in ne igračko. Že prvi dan pri nama ji nisva prizanašala, takoj smo šli na en sprehod, da se navadi povodca in tega da sva midva glavna, potem pa v tuš kabino tace sprat, pofenat in dlako počesat
od začetka je bla v tuškabini napeta, pred fenom se je še kake 14 dni tresla, pri česanju od začetka kar ni mogla bit prmir, ampak res, vse skup je blo 14 dni, pol smo jo pa vsega navadl. Pomirjujoče besede in suh kruh za nagrado na koncu delajo čudeže
Zdej rečem na konc "
greva po kruh?" pa že teka v kuhinjo
Tako da ja, v šolo je nisva peljala, kar se nama zdi pomembno da zna sva jo naučila sama. Je neverjetno hitro učljiv pes. Na slikah boste opazili modro piskajočo plastično račko. To je njena najljubša igrača. S pomočjo te igrače sva jo v pol ure naučila igro "jaz vržem, ti prineseš", naslednji dan pa v pol ure "išči raco"
nisem mogla verjet. Na čistočo je bla delno že navajena, vse je opravljala na papirju (hvala rejcu za to darilce), ampak se je kasneje, mislim da nekje pri petih mesecih naučila da če gre ležat k vratom in pocvili, da jo peljeva ven na taveliko potrebo. Od takrat naprej smo imeli kake 3 nesreče, sicer hodi pa izključno ven. Enaka fora je bla s spanjem ponoči. Čez dan se lahko crkljamo na postelji in podobno, ko pa se ugasne luč, želiva s fantom imeti mir ko spiva. In sva vsakič ugasnila luč in jo postavila dol s postelje, zjutrej ko je zazvonila budilka, je pa lahko pršla na dozico crkljanja. Pa je hitr poštekala
Sej še kdaj izkorišča pa pride pred budilko k nogam, pa ko je imela gliste in je bruhala je tut smela spat pr men (ker je bla boga pa to). Ampak načeloma se držimo reda.
Ne vem če so vsi havančki tko... kk bi rekla... hitri za navadit na stvari, ampak men se zdi naša fantastična. Sem si predstavljala da to bojo muke preden jo bom naučila vsega, pa ni blo tko težko.
Sicer zna še sedi in stoj in "bejž spodnog" in dol in ne in fuj in pššššt. Sedi zato, da jo brez težav pripneva na povodec, pa da je mirna ko stojimo na semaforju, stoj da se ustavi na križišču, ko teka za drugimi ps al pa vranamii, da počaka pred vrati, da slečem bundo in jo potem nesem v tuškabino, da počaka v tuškabini, ko grem po njeno brisačo - to je nekako prostor, ampak v sedečem položaju
zato je ukaza prostor nisva učila. Sicer ne laja veliko, v resnici nikoli ne laja izven stanovanja, v stanovanju naju tiho, pritajeno opozarja ko se kdo sprehaja zunaj po hodniku, ko se pred hišo pripelje avto in podobno. Redko da zares bevskne Za takrat imamo pšt
Hrano ji lahko mirno iz ust vzameš, jo božaš med jedjo in medtem ko pije,... ni nobene težave.
Uglavnem te ukaze obvladamo tko dobr, da lahko greva po cestah in križiščih skupej brez povodca. Ampak tega ne prakticiram. Ne samo zato ker bi me blo strah da bi zbezljala, pač pa tud zato, ker če nič ne uporabljava povodca teka naprej in misli da je glavna, potem pa tud doma noče več tko ubogat kot je treba. Če gre pa poleg na povodcu pa tut do doma ne pozabi kdo je šef
Sicer pa fuuuuul spi, fuuuul rada teka po Tivoliju sploh če ima pasjo družbo (če so večji se igra bolj grobo, če so manjši malo bolj pazi), rada se crklja in čoha in je nasploh rada skoz z mano. Ko grem vmes na faks za kake 2,4 ure in pridem nazaj domov se ji zmeša od veselja, men pa tut, se pol par minut sam objemava pa čohava pa cvilva obe skupi
Je super karakter, prijazna, igriva, potrpežljiva in pa cuker. Edina stvar ki ne drži čist kar se tiča opisa havancev je to, da se mal boji neznancev. Sicer maha z repom in leze počas naprej ampak čim se pa nekdo stegne po njej pa odskoči za kak meter in se skrije za moje noge. ampak me to ne moti preveč. V resnici mi je všeč da je ne more kar vsak božat
Z mačko ki biva pri mojih starših se ne razumeta preveč, je pa za to bolj kriva mačka kot Bili
Bili priteče vsa prijateljska, mačka se pa vsede na zadnje noge, skrije kremplje in jo čofne po buči s tačko. Tko opozorilno, češ, pazi ti kdo je šef tle
Ni pa problem pustit jih sami, se vse zmenita.
Kar se otrok tiče je pa tko... Ko zasliš otroški glas je mal pozorna. Potem se spoprijateljuje z mulčki, potem se pa igra
Pa res vse prenese, ne glede na to kako grob je lahko mulček. Fino bi sicer blo če mi tega ne bi blo treba ugotovit, pa... kaj hočemo. Zgodba je taka: pazila sem enga dveletnika, najagiv mali, zlo je užival če ji je lahko vrgel kej za jest (svoj piškot, kruh, salamco, karkoli). sam da sm se obrnla za sekundo stran, je že neki jedla. In mi enga lepga dne tamau polije sok po tleh v kopalnici. Sam tolk sem se sklonila da bi nahitro pobrisala lužo, pa se obrnem in.... groza. Tamau je našel trzalico za kitaro in si je seveda zamislil da bo Bili to pojedla. Zagrabil jo je za brado in ji tiščal tisto v gobček. si predstavljam da je bil kr grob. Bili je samo rinila mal ritensko pa nič druzga. Seveda sem pol vzdignila glas da je tamali nehal, takrat je pa šla ritensko in ga je pol še eno uro mal užaljeno gledala
To mi je blo ful važno, ko sem kupovala pasmo, da bo prijazna do otrok. Konec koncev pes živi 15 let, jst nameravam pa čez kakih 3 do 5 let tut bejbije met
in drži. res drži. res je krasna
Madona sem se razgovorila.
Je pa Bili moj prvi kužek. In mi tut za mini trenutek še ni blo žal, da je moja. In sej se kdaj zazdi da je naporn ampak... vse poplača. Obrne tiste rjave učke vate, zleze k obrazu, te ovoha in da lupčka. položi glavo na kolena in veš da je to vse kar rabš
Tko da ja. Več k je havančkov, več je ljubezni na svetu
Zdej pa dost o moji Bili. Bom še kdaj drugič kej napisala. Mogoče jo še jutr poslikam kako fletkana je v zelenih gatkah
Pozdravljam vse lastnike havančkov in... lepo prosim, pišite o njih. Čimveč. Več ko vemo o njih, bolj jih lahko osrečmo. Bolj kot je srečen kuža, bolj smo srečni mi
ane?