Pozdravljeni!
Z dragim že dlje časa planirava psa, primernega za stanovanje. Preučevala sem različne pasme, njihove karakterje, potrebe, itd.
Najprej sem se omejila na pasme, ki jim ne izpada dlaka (to mi je v stanovanju zelo pomembno). Razni vodni psi potrebujejo zunanji prostor, torej odpadejo. Zaradi otrok (v prihodnosti), odpadejo tudi terierji. Všeč so mi tibetančki, cottoni, "powder puff" kitajski goli psi, najbolj pa mi je bil všeč opis karakterja havanskih bišonov. In seveda šekast kožušček.
Doma smo imeli pritlikavega pudlja (nerodovniški), ki ni bil najboljše vzgojen (starši so mu vedno popuščali). Nekje pri osmih letih je oslepel, a ga ni preveč oviralo, čez nekaj let pa je preminil zaradi tumorja
Moj pa je lepo vzgojil nemškega ovčarja, ki je ostal na podeželju.
Zanimajo me vaše izkušnje s to pasmo, imam toliko vprašanj, da ne vem, kje bi začela
V opisih sem prebrala, da se dobro razumejo z skoraj vsemi, niso preveč težavni za vzgojo in obdržijo igriv karakter skozi vse življenje. Niso vzvišeni in ne lajajo veliko. Primerni so za v stanovanje in potrebujejo srednjo stopnjo aktivnosti. Z zdravjem nimajo posebnih problemov. Drži v praksi?
Ali je lahko kuža sam osem ur na dan, med tednom? Kaj menite o tem?
Ste imeli probleme z jokanjem, ko je ostal sam doma? Je za osebni prostor boljša košara, ali boks? Koliko sprehoda na dan potrebuje, časovno? Ali mora biti oblečen pozimi?
Mu dlaka res izpada minimalno (če primerjate s pudljem)? Kako dolga zraste, če mu je čisto nič ne strižemo? Bi lahko kužka strigla sama, na »puppy cut« varijanto? Tudi pudlja sem včasih ostrigla, ker mu je frizerka pustila predolgo dlako na ušesih. Malo me skrbi za dlako, ki mu seže čez oči, lahko to škoduje vidu? Kako je s sprehodi po gozdu? Se mu vse zapleta v kožušček?
In zanima me kakšna je dostopnost pasme pri nas? Kot sem brala po forumih, jih je pred nekaj leti bilo zelo malo, zdaj pa že več. Zanimajo me realne cene, da vidim, če si ga lahko sploh privoščiva (lahko tudi na privat sporočilo).
Veliko sem brala o rodovniških vs. čistokrvnih brez rodovnika. Zanima me kakšna garancija za zdravje je rodovnik (kaj če čez pet let kuža zboli; ali oslepi, kot je naš)? V nobenem primeru pa nočem psa od preprodajalcev. Zato prosim za vaše izkušnje z vzreditelji (lahko tudi iz tujine), da naju ne bodo »nasankali«.
Naj povem, da si psa želiva kot ljubljenčka, ne za razstave ali vzrejo. V azilu nama je bil všeč mladi mešanček, ampak, nikoli ne veš kako velik bo zrasel, kakšen karakter bo imel, če mu bo izpadala dlaka,… Nisva se hotela kar na hitro odločit. Rada bi prej dobro naštudirala vse stroške, pravilno vzgojo in potrebe.
Najbrž sem še kaj pozabila. Prosim za čim več informacij in popravite me , če se kje motim :>