Ja, jaz po sprehodu po mokroti in blatu uporabljam fen.
Sicer vam odsvetujem, če imate psička tudi namen razstavljati. V takih primerih se fen strogo odsvetuje. No, vsaj pri bologneserjih, ker so za to pasmo značilni "fedrasti" kodrčki dlake, kar se pa lahko zgodi le pri naravnem sušenju dlake. Ker pa -kot rečeno- Jenny ne hodi več po modnih pistah, je za naju to brezpredmetno. Jaz naredim takole: ko prideva domov, jo še mokro postavim v kad in pofeniram. Skoraj do suhega. Potem izčešem ven še ves "gozd", blato in ostalo nesnago, ki jo prinese na dlaki domov. Na koncu splahnem še tačke in podvozje in je pesjanka potem čista!
No, kot lastniki štirinožcev, ki živijo z nami v stanovanjih, smo kar nekako morali vzeti v zakup kake dlake po tleh in ostalo "nesnago". Ampak meni gre pa res na živce, če pride domov blatna in umazana, ter se potem počasi suši in odpada iz dlake po stanovanju. Potem imam občutek, kot da imam doma peskokop.
Tako da si rajši vzamem čas za nego takoj ko se vrneva iz sprehoda.
Mislim da ni neka težava mladička navaditi na uporabo fena. Hja, hočeš nočeš ga je pač potrebno navaditi in jaz osebno ne bi imela za mar njegovega strahu in upiranja.... to (feniranje) je pač del sobivanja z nami! Kar pogumno!
Hmmmm, lajež.... Ja, res ni prijetno, če psiček razvije nezaželjeno vedenje v obliki lajanja. Uf, pri malce oddaljenih sosedih imajo cotona in ta pes laja VEDNO IN POVSOD na ljudi, pse, ki jih srečata z lastnikom.... Brrrr, prav neprijetno, zares. Mislim pa, da je pri vas sedaj znak morda strahu ali pa veselja. Morda bi poskusili v takih primerih s preusmerjanjem pozornosti? Ko začne lajati, ga premotite s priboljškom ali igračko? Čeprav ne vem, kako se bo obneslo, ker je kuža ali človek, ki ga srečate kar "močen dražjaj.... Mislim pa, da bo s socializacijo in obiskom pasje šole to lajanje izzvenelo.
Torej baje se obeta en lep, sončen vikend in prav veselim se, da ga z Jenny dodobra izkoristiva. Tudi vam želim enako!
LP, Katja