OK Bariton, se pravi, da je zate idealen vzreditelj tisti, ki se drži pike zakona, ima mladiče do 9 tedna, to je do konca 8 tedna, jim da pač za jesti, jim počisti, sicer pa jih pusti pri miru?
Javno pišem, kot eden redkih vzrediteljev, kaj z mladiči vsak dan počnem. Prvič, da vsi javno vedo, ker za razliko od tebe nič ne skrivam, drugič, ker se včasih še kdo oglasi in pove svojo izkušnjo pri vzreji. Daj si oglej že enkrat moje mladičke, danes zvečer npr. ko dobim nazaj še 'posojena' dva, pa izprašaj obe lastnici (ups, Rok oprosti), kakšen hud stres je mladiček doživljal v novem domu... Potem pa ostani jutri pri meni in opazuj, kakšen stres doživljata, ko sta ponovno v leglu. In v ponedeljek izprašaj spet vse lastnike, kako polni stresa so mladički. Halooo! Daj najprej spoznaj mene, moj način dela, moje mladičke, potem pa govori. In tega na forumu ne pišem zate, ampak za tiste, ki so me prosili, da tako pišem? Si pa očitno silno zagledan v svoj prav, nimaš pa totalno nič poguma počistiti pod svojim pragom. Razen, če si svetnik?
Ti povem, zakaj jaz tako ne počnem? Svojo prvopsico sem dobila iz zelo znane in cnjene italjanske psarne MTjev, kjer oglašuje, da imajo psi oh in sploh šampionate, dober karakter itd. OK, sem se odločila za psičko iz te psarne. Dobila sem jo konec 8 tedna. Ko mi jo je vzrediteljica dala v roke, je zavreščala, kot bi jo klala. Celo pot iz Bologne proti domu sem se sekirala, kaj je s to psico narobe. In doma opazila, da se boji sama sebe, stisnila se je v en kot in se tam tresla kot šiba na vodi. Bog ne daj, da sem začela sesati, da sem vključila pralni stroj, prvi teden sem jo lovila po stanovanju, da sem jo lahko peljala dol, ker se ni pustila ne na salamce, ne na vabljenje, priklicati. Na srečo je dobila samozavest preko mojega malinkota. In potem sem si ogromno časa vzela za njo, da sem jo socializirala na prav vse, kar obstaja, dobesedno. Začela sem raziskovati ali je to osamljen primer iz te psarne ali kaj. In predvsem, kako delajo z mladički, za vraga. Vzrediteljica mi je trdila, da imajo pse v njihovi družini, da živijo z njimi. Ko smo se srečevali na razstavi, so tudi drugi opažali, da so njeni MTji obupno plašni, ni bilo šanse, da bi se jih dotaknil, ko pa je na eni razstavi se en pomotoma snel iz razstavne vrvice, ga je celo uro iskala, klicala, lovila po dvorani (na srečo, da nismo bili zunaj). In moja psička iz njene psarne pride, jo povoha, da rep med noge in gre stran. Meni to nekaj pomeni. In potem jo lani v Vrtojbi na razstavi malo zaslišim, kaj je s to plahostjo in mi reče, da so MTji itak taki. Pa ji spustim pred njo mojo Loti, Boni, ju napodim stran od sebe, malo med druge pse, potem pa ju pokličem. Seveda sta bili takoj pri meni, mahali z repom. In me gleda in se čudi. In mesec kasneje izvem, da ima ženska 23 psov (sedaj že treh pasem), od tega samo ena MTjka živi z njo, vsi ostali pa nekje na samem v ogradi, ločeni samci in samice. Evo, to ti je tabula rasa pes, ki ni videl do odhoda v nov dom enega človeka, kaj šele česa drugega. In potem dobim tako posrano dete, kot je moja Boni. Hvala lepa pa tak vzreditelj. Ja, dobila sem jo točno ob pravem času. Bi si želel takega psa? Saj bistveno je, da je zadoščeno tvojim devetim tednom, a ne? In še to, ženska vzreja že ene 20 let, da ne bo pomote...
Veš na koga se spravi, da vsaj pozitivno preusmeriš energijo, ki jo imaš očitno preveč: na SLO vzreditelja, zelo znanega, ki pari brata in sestro ali očeta in hči, predloži pa rodovnik enega samca, ki je oh in sploh prvak - seveda ne bom izgubljala besed od zdravju mladičkov v direktnem inbreedingu. Ali pa na istega gospoda, ki ponareja rodovnike, ki ima podkupljenega veterinarja, da mu daje notri nalepke o cepljenju mladičev, ki seveda niso veterinarja niti videli. No, na tega se spravi. Aja, oddaja mladiče kadarkoli, samo da jih proda, od 5 tedna dalje kadarkoli. Večina njegovih mladičev ima hude alergije, da o displaziji ne bi izgubljala besed. Mu upaš stopiti na prste? Ti ne predlagam, ker boš kratko potegnil. Smo že drugi poskušali, pa ni uspelo. Bom pa na temi, ki je očitno tudi vroče vprašala, kako je s tem, če se res ne da nič narediti... Sploh, ker KZS za vse te njegove traparije ve, tudi nekajkrat je dobil vzrejno prepoved, a nič hudega, vseeno takrat pari in pač ponaredi rodovnike - to ni posebno težko. No, na srečo so letos novi rodovniki...
Če želiš, menim se za dve psički, za obe sem spraševala, kdaj jih oddajajo in so mi rekli, da če za hišnega psa, potem pri 8 tednih, če za šolanje, pasje športe itd., potem vsaj en teden prej, saj se oni z njimi sicer veliko ukvarjajo, vendar v smislu nege in crkljanja, česa več pa ne. In kup ljudi ti je povedalo, da je zato idealno psa dobiti v 7 tednu, ker nima toliko slabih izkušenj rangiranja, ker vzreditelj na njem še ne more narediti toliko napak, kot če je v leglu še teden kasneje. Linčaj me, kolikor hočeš, a vidiš, da nimaš argumenta, razen zakona, za katerega ti je tudi veliko ljudi in to zelo kompetentnih povedalo, da ni dobro napisan, ker je to za delovne in bolj hitro razvijajoče se pasme prepozno, za nekatere pa prezgodaj. Kaj ti še ni jasno?
Nauči se brati, mladiče so si v tem leglu začeli ogledovati, jih obiskovati po dopolnjenem 3. tednu....
Valvazr, pridi k meni za en dan, pa sama preceni, kaj in koliko počnem s psi, potem pa govori, prav? Glej, vabim te. In letos na željo drugih lastnikov MTjev pišem tako podroben napredek mladičkov, prej tega nisem počela, ker si tega ni nihče želel. Kar se cepljenja tiče pri nobenem od mojih mladičev do sedaj nikoli ni prišlo do reakcije. Mladiče bom imela pri sebi še nekaj dni po cepljenju, mi je pa veterinar povedal, da pride do monih reakcij 24 ur po cepljenju. In ker sama nisem veterinar, zaupam temu, kar pravi veterinar. Z mojim vetom pa sva dogovorjena tako, da pridem pol ure, preden začne delati in mi jih pocepi ter pregleda, preden dobi tisti dan katerega koli psa v ordinacijo. Ti pa verjamem, da je tebi lažje poklicati veterinarja, da ti pocepi mladiče, saj si ne predstavljam, kako lahko mladiče doge (ne vem, po koliko mladičev ima ta pasma) spraviš v avto in potem ven. Moji so v kletki, kar je elegantno in zanje varno, tvoji pa ne vem, če so v kletki. No, ne vem, kako veliki so pri 7 tednih, si pa predstavljam, da nekaj takega, kot moji dve odrasli psici... Mladiče vlačim s seboj, ja. Pravkar sem imela en kratek obisk kolegice, ki sicer študira pasjo psihologijo v tujini in smo vzeli vsak po enega mladička in ga v naročju nesli 100m gor in dol ob prometni cesti. Ob tem mi je razlagala ravno pomen tega, da se mladički že kakšen teden pred prihodom v nov dom čim bolj navadijo na življenje, ki ga bodo imeli pri novih lastnikih, če le-ti niso vešči socializacije. Tudi ona mi veliko pomaga s svojim znanjem, saj sem jo prosila, naj se v Angliji, kjer študira pozanima kaj več o tej pasmi. Sama vzrejam sicer le 4 leta, vendar se s kinologijo aktivno ukvarjam že 20 let in mislim, da nekaj znanja imam. Koliko, pridi in preveri, predvsem pa ugotovi to po mojih sedaj že odraslih mladičkih, vprašaj njihove lastnike, koliko so se naučili o psu, šolanju, prehrani, vsem mogočem itd. Naj jetra mi gre tisti, ki nekaj predvideva in nič ne preveri. Pridi in poglej, se prepričaj, zberi dokaze za svoje trditve, potem pa nekaj trdi, prav?