Dule. šibat študirat moj priročnik za mladičke, vse že notri napisano. Zakonske možnosti glede provoza psa so tri:
- v prtljažniku, ločna s trdo ograjo do zadnjih sedežev,
- v trdi plastični kletki (treba je kupit čim manjšo, res toliko kot je pes velik, da se čim manj premika),
- varnostni pas za psa.
Meni je najbližja vedno tretja možnost. Saj imate lahko varnostni pas zanjo vedno pripet in lepo spančka pri otrokoma, če pa zagledate kakšne genije v modrm, jo date pa na ovratnico in pripnete z varnostnim pasom. Sama enako počnem. No, moji dve po vsakodnevnih vožnjah nista privezani, le, kadar gremo na avtocesto.
Na tleh za sovoznikovim sedežem je najbolj varno mesto. Ne, tam ni pes nič sam, saj itak spijo v avtu. In ji je vseeno, kje spi. Vsaj mojima, ki sta se navajeni stlačit kamorkoli, samo da gresta zraven, magari, če sta meni v naročju, če ni drugega mesta.
Večina mladičke prevaža v naročju, kjer jih lahko držijo. No, kadar sem se vozila sama, sem dala mladička na sovoznikov sedež in ga držala, da je ležal in miroval in ga s tem učila, da avto ni igralnica. Tudi, ko sta bili Loti in še prej Boni majhni, sta se vedno vozili zadaj, sedaj pa kolikor jima paše, ponavadi je ena zadaj, ena spredaj...
Dule, ne bi o angleški hrani, prav? Ne jedo ravno veliko rib, pač pa veliiiiiko sladkega kamorkoli v hrano. Je pa res, očka je iz Finske in ni vrag, da se mora končno tudi to kje poznati, sploh, ker me Delia res spominja na očka Ajka. In tam imajo pa res veliko opravka z ribami, a kolikor vem, jih največ jedo surove. Hm, ste že poskusili, dober tek...