Rade volje odgovarjem, če le poznam odgovore na vprašanja:
Vsi moji odgovori temeljijo na podlagi lastnih izkušenj že od leta 87 dalje.
Vesela sem, da ti je moja Lisa všeč
Moja Lisa ima na voljo dve rezidenci. Ena je zunaj na balkonu, kjer jo imam v veliki kletki, ki je razdeljena na dva dela, spalnico in dnevni prostor. V spalnici ima postavljeno še manjšo hišico. V večini ima postlano s slamo v notranjosti hišice pa ima volnen žakeljček kamor se zavleče v hladnih zimskih nočeh. Sedaj sem se odločila, da jo bom dala ven iz kletke in ji bom naredila na balkonu res veliko rezidenco, ki bo prenosljiva, da jo bom lahko vozila na morje, vikend ali domov v Avstrijo.
V stanovanju si večinoma izposodim kakšno kletko od psov ali pa ima po dnevni razmetane svoje tunelčke, večje hiške od mojih čivav in razne igače. Naj povem, da je potrebna posebna pazljivost ko je Lisa spuščena, da je po pomoti ne zapremo v hladilnik, kopalnico ali kuhinjski element. V nobenem primeru ne priporočam tega.
Glede stika in socializacije z drugimi živalmi je takole. Dihurček se lahko navadi na vse, če je že od majhnega pravilno socializiran. Vendar jaz osebno ne bi nikoli dokončno zaupala, ker to je le zver in nikoli ne veš kaj mu pade na pamet.
Dihurček se lahko igra samostojno ali v družbi. Več ali manj ima igro lovljenje plena ali spravljanje plena. Karkoli pokažem moji Lisi jo zanima tako dolgo, dokler imam jaz to v roki in ji držim, da to lahko vleče. Ko igračo spustim jo ona odvleče v svoj brlog jo tam pusti in pride po novo igračo. Velikokrat, ko je razigrana poskakuje kot kengoru in skače v višino tudi po 20-30 cm. V največji meri pa se gre raziskovalca. Najbolj so ji všeč moji kotički okrog računalnika in pa seveda moja pisalna miza, kjer se zmeraj kaj najde za razmetat.
Kot vsaka žival, tudi dihur zahteva veliko pozornosti, ko pride v nov dom. Najbolj je pomembno, da mu že na začetku pokažeš, kje bo njegov prostor oz. kletka ( ki jo nujno potrebuješ), da bo imel svoje zatočišče. V kletki je najbolj pomembno, da ima svoj prostor za wc ( isto kot mačke), da ima dovolj vode ( čeprav je jaz pozimi ne prakticiram, ker Lisa zelo malo pije) in pa seveda posoda za hrano, ki pa mora biti dovolj težka ali pritrjena na kletko,da je ne prevrača. Igrače so tudi pomembne za samo socializacijo. Jaz ji kupujem tiste za čivave ali mačke, najraje pa ima otroške, tiste ki pojejo ( na baterije) in svetleče.
Dihurčki so bistre živali in se jih da veliko naučit. Vendar so moje izkušnje pokazale, da mora biti dihur sam, nikoli v paru z drugim dihurjem. Potem nastanejo takšne ali drugačne težave. In nikar naj te ne skrbi, da bi mu bilo zaradi tega dolg čas. Dihurji prespijo skoraj večino svojega življenja, če so v ujetništvu. Tudi v naravi je tako, razen takrat ko iščejo hrano in pa v času paritve so bolj aktivni. V ujetništvu jim je še to prihranjeno.
Dihurji so dovzetni za veliko bolezni, vendar samo, če imajo strogo sobivanje s človekom. To pomeni, če ga imamo ves čas v stanovanju, lahko dihurček zboli za boleznimi dihalnih poti enako kot človek. Jaz imam Liso na balkonu in mi je to prihranjeno, saj je dovolj odporna na vse te zadeve.
Mogoče te bo zanimalo še to, da je dihur najbolj zdrava žival in če pravilno skrbiš zanj je tvoj edini obisk do veterinarja, ko je potrebno cepiti proti steklini. Obstajajo še druga ceplenja, vendar jih jaz ne prakticiram, ker moja Lisa ne prihaja v stik z drugimi dihurji tako pogosto, se ne sprehaja zunaj po naravi ali poteh, kjer je možnost okužbe ( samo na naših vikendih ali domovih ). Vedi, da je vsako cepivo zelo stresno že za naše pse, kaj šele za takšno malo kilogramsko stvorenje kot je dihur.
Za prehrano obstajajo že trgovine, ki ponujajo veliko tovarniških zadev od briketov, konzerv in ostalih dobrot, ki pa jih jaz pravtako ne prakticiram. So namreč zelo drage in moja Lisa veliko raje je pravo meso iz mesnice ali pa ji ga spečem ali skuham.Briketov pa še pogledati noče.
Vse je odvisno od tega, kaj pričakuješ od svojega dihurčka.
Upam, da sem ti zaenkrat dovolj opisala dihurčke. Poglej si tudi Majine strani, kjer je o njih pisal bolj na strokovni bazi. Se tudi zavzema za zavržene dihurje, vendar ti jaz ne priporočam žival iz takšnih razmer, saj je potrebno veliko znanja in izkušenj, da bi lahko živel kasneje v sožitju s takšno živalco.Ona jih ima tudi več posvojenih skupaj in ti lahko svetuje z drugega vidika. Takšni dihurji imajo praviloma grobo igro, pa ne zato, ker so iz azila ampak zato, ker jih je več skupaj in se igraju dihurjem primerno. Človek jim je objekt prehranjevanja ne pa vir igre in zabave. Jaz bolj zagovarjam naraven način prehranjevanja, življenja in vzgoje dihurjev, zato imam pač takšno mišljenje. Jaz sem svojo Liso v letu in pol imela pri veterinarju samo enkrat pa še to obvezen prvi pregled.Lisa tudi ne grize, ker ne pozna dihurske igre in me še nikoli ni poškodovala. Drugače pa znajo dihurji prav pošteno zgrabiti do krvi ali celo močneje. Takrat potrebuje napadeni pomoč, saj je potrebno čeljust dihurja razkleniti z obema rokama.
Če boš imela še vprašanja, ti rade volje odgovorim. Mogoče boš imela kdaj čas pa prišla v Ljubljano. Takrat se lahko oglasiš še pri meni in spoznaš v živo mojo Liso.
Miša