Da malo osvežim temo z današnjim dogodkom...
Ne gre ravno za sprehod. No, ja, ne za sprehod z mojimi psi, pač pa za tisto, kar nekateri drugi pojmujejo kot sprehod
Kot nekateri že veste, živim v strnjenem blokovskem nselju, med 2-ema prometnima cestama. Težave s psi oz. lastniki so itak ob prihodu novih stanovalcev in/ali novih psov itak vedno večje.
No, in grem jaz tako lepo po najnujnejše v trgovino. In... Kar mi VEDNO dvigne pritisk, je sprehajanje psov v družbi nekoga, ki jih ne obvlada - iz kateregakoli razloga pač. No, tokrat imam malo mirnejše živce, ker sem sama (brez psov).
In vidim dečka, starega cca 11-12 let, kako "naše zelo znane" dogice "pelje na sprehod". Hja, obvezno kot vedno seveda brez povodca. Potem vidim zelo staro gospo, ki iz Mercatorja s težavo tovori 2 težki veliki vreči in se opoteka po ledu. Psici se ji približata in ona med opotekanjem po ledu in umikanju psicama, ki sta rinili buči vanju in v vreči, pade. Tečem tja in ji pomagam vstati in sem lahko samo srečna, da je samo zelo prestrašena in da se ni poškodovala. Mulac medtem kliče eno od psic, ki ga seveda ne šmirgla, ampak se odloči, da bo raje pregledala še moje vreče.
Tisti, ki me poznate veste, da je takrat moj pritisk narasel čez vsako še dopustno mejo. Stopim do mulca, ga prisilno vljudno pozdravim (to mi je nekako še uspelo, recimo). Ga vprašam, kje ima povodec. Itak, da ga nima. Ga vprašam, če se mu zdi prav, kar se je ravnokar zgodilo. Odgovor je, da on pač ne more pomagat. Ga vprašam, kaj bo naredil naslednjič, ko se (ponovno) srečamo z mojo psico, ki pač ne prenese tega, da tuji psi skačejo po njej (kar se je že zgodilo). Mi odgovori, da ne ve. Ga vprašam, če lahko pse obvlada, mi reče, da ne, da zato ju tudi na povodcu nima, ker itak ne more nič narediti.
Naprej ne bom pisala, ker me boste brisali.
Mnenje o odgovornem lastništvu si pa ustvarite sami.