Moj trenutni pes je kupljen v Sloveniji, z vzrediteljico imam super odnos, vsakič se kaj novega naučim od nje.
Naslednji pa bo 100% iz tujine, ker pač vzreja v Sloveniji ni čisto tisto kar bi jaz rada vzrejala naprej (določene linije pasme).
Se mi zdi, da Slovenci (vsaj večina) dokaj težimo k kvalitetni vzreji, ker smo tako majhna država in bi radi malce promovirali ne samo sebe ampak tudi našo kinologijo (čeprav imamo tudi "kvazi vzreditelje, ki nekaterih standardov sploh ne upoštevajo).
Cena s kvaliteto dejansko niti ni pogojena. Nekje v tujini bo kvalitetnejši pes stal ceneje kot tukaj. Veliko je odvisno tudi od samega standarda države, kjer je pes kupljen. Obstaja sicer neka okvirna cena, ki pa variira.
Mogoče naletiš tudi na vzreditelja, ki ima različne cene mladičev; pet kvaliteta ali pa razstavna se kar razlikujeta.
Prav tako kar se tiče pasem; imamo nekaj psarn, ki imajo različne poglede na vzrejo. Katera je bolj kvalitetna se ponavadi odloči sam kupec - kar mu vizualno bolj ustreza. Lahko pa se prej še pozanima (kupec) o uspešnostih na razstavah pri sodnikih, ki so specializiranih za to pasmo.
Slovensko kinologijo pa bi po mojem poboljšali s tem, ko bi se sama vzreja in sojenje na razstavah malo poostrila.
Se mi zdi, da je kar redna praksa, da se tala veliko odličnih ocen, nekaj prav dobrih, trojko ali pa diskvalifikacijo pa skorajda ne vidiš. Tudi na vzrejnih pregledih gre marsikaj čez. Tudi nekatere večje napake.
Da pa tudi ne govorim o kakih kuhinjah, še posebno pa mi gre na živce, ker so nekateri KZS-ovci tako povezani v določene skupine, da ne pustijo nobene sveže krvi notr. To je posebno vidno v nekaterih klubih - eni in isti ljudje, prav klike.
Lp, Sanja
+1