MIŠKA (Mus musculus) Miške že od nekdaj spremljajo človeka. Ker so neizbirčni jedci, so si v naših domovanjih hitro poiskale zatočišča. Dolga stoletja smo miši preganjali kot škodljivce, danes pa jih imamo doma kot hišne ljubljence.
Sem prava ljubljenka zate? Miške so vse bolj priljubljene kot hišne ljubljenke. Miške so nekoliko bolj plašne in jih je težje prijeti kot večje glodalce, vendar se z nekaj potrpežljivosti hitro udomačijo in vam celo jedo iz roke. Miške so idealni ljubljenci, saj so živahne in jih je zabavno opazovati, zanje pa je tudi enostavno skrbeti. Življenjska doba mišk je ena izmed njihovih negativnih strani, saj miška v povprečju živi le 1,5-2 let.
Miši so nočno aktivne živali in so zelo družabne, zato je najbolje, da jih imate več. Najpogosteje se ljudje odločajo za dve samici, čeprav imate v isti kletki lahko tudi več kot dve miški. Dva samca skupaj se pogosto ne razumeta, razen, če sta iz istega legla in ju niso nikoli ločili. Zagotovite pa dovolj prostora, da se lahko druge pred drugim umakneta. Izogibajte se parom nasprotnih spolov, če ne želite številčna legla v izjemno kratkem času.
Miška v novem domu Miške so izredno prilagodljivi glodalci, ki se navadijo življenja kjerkoli. Kljub temu pa za zdravo in zadovoljno življenje potrebujejo čim bolj optimalno okolje, v katerem se bodo dobro počutile.
Ko miško prinesete domov, ji pustite, da razišče svoje novo domovanje in se ga navadi. Postopoma se z njo vedno več ukvarjajte in sčasoma se vas bo popolnoma navadila, lahko jo boste tudi spustili iz kletke.
Prehrana miške Miške v naravi so vsejede in so oportunistični jedci, kar pomeni, da pojedo vse, kar jim pride pod gobček.
Miške v ujetništvu lahko hranite s tovarniško pripravljeno hrano, ki predstavlja popolno hrano za te hišne ljubljenke. Kljub pripravljeni popolni hrani pa jim lahko občasno ponudite kak priboljšek kot sta sveža zelenjava in sadje (korenje, zeleni deli rastlin, jabolka,...), vendar ne pretiravajte, da ne pride do driske. Miške imajo zelo rade tudi sir, testenine, sončnična semena, semenske palčke, bonbončki za miške, ki jih dobite tudi v trgovinah. Pazite pa na količino – miške so majhne živali, ki potrebujejo zelo majhne količine teh dobrot.
Miškam nikoli ne dajajte čokolade, čipsa, slanih palčk in podobnih prigizkov za ljudi, saj so za miške strupeni.
S pravilno prehrano bodo vaše ljubljenke dobile vse hranilne snovi, ki jih potrebujejo, v pravilnem razmerju in bodo zdrave in zadovoljne.
Zdravstvena oskrba mišk Miške so dokaj odporni ljubljenci in le redko zbolijo, kljub temu se lahko tudi pri miškah ob nepravilni oskrbi pojavijo bolezni. Večino teh obolenj z lahkoto preprečite s pravilno nego živali.
Znaki bolezni pri miškah so: neješčnost, hujšanje, nesvetleča dlaka, izcedek iz oči in smrčka, čepenje v kotu kletke, mirovanje. Če opazite katerega od naštetih znakov, temeljito očistite in razkužite kletko in zamenjajte nastil. Miška naj ima na voljo dovolj hrane in vode, kletka pa namestite na suho mesto, kjer ni vlage ali prepiha.
Najpogostejše zdravstvene težave mišk Okužbe dihal in pljučnice: Izcedek iz smrčka, zmanjšan apetit, neaktivnost, hujšanje in oteženo dihanje so znaki obolenja dihal. Te bolezni so v glavnem posledica prepiha ali prevelike vlažnosti nastila. Kletko očistite in jo postavite na toplo mesto brez vlage in prepiha, čez kletko lahko namestite suho krpo. Pljučnice so posledice bakterijskih okužb in potrebujejo antibiotsko terapijo, zato z miško obiščite veterinarja.
Astma: Je običajno posledica alergijskih reakcij na prah, še posebno plesnivo seno. Pazite, da sta nastil in seno vedno suha. Kletka naj bo na suhem in toplem mestu.
Napadi: So relativno pogost pojav pri miškah. Miška teka v krogu, dokler od izčrpanosti ne obleži. Za ta pojav še ne poznamo vzroka in zdravljenja.
Driska: Tekoči iztrebki so običajno posledica prevelikih količin sveže zelenjave in sadja. Driska hitro preneha, če to hrano odstranite z jedilnika vaše ljubljenke za nekaj dni, da se stanje izboljša. Nato lahko miški ponovno ponudite svežo zelenjavo ali sadje, vendar v majhnih količinah.
Garje, uši in drugi zajedalci: Slaba higiena kletke in umazana nastil so najpogostejši vzroki za razvoj teh neprijetnih zajedalcev, ki pa jih zlahka preprečujete z vzdrževanjem primerne higiene bivalnega okolja vaše miške. Še posebej garje so lahko izjemno trdovratne, povzročajo izpadanje dlake in kraste na koži. Kletko temeljito razkužite, miško pa lahko pozdravite s posebnimi pripravki, ki jih predpiše veterinar.
Bolezni kože: Kožna obolenja najpogosteje povzročajo glivične okužbe, ki povzročajo majhna mesta brez dlake in luskavost kože. Nekatere izmed teh glivic se lahko prenašajo tudi na ljudi in povzročajo rdeča okrogla mesta na koži. V primeru teh kožnih sprememb miško obiščite veterinarja, ki bo predpisal primerno terapijo.
Okužba ušes: Miške, ki hodijo v krogu in imajo na stran nagnjeno glavo, imajo lahko okužbo ušesa, običajno posledica vnetja notranjega ušesa ali zajedalske okužbe. Vaš veterinar bo ugotovil pravi vzrok in odredil primerno zdravljenje.
Tumorji: Najpogostejša oblika rakavih obolenj pri miškah je tumor mlečne žleze, ki je lahko posledica starosti ali virusnih okužb.
Ko izbirate miško, ki bo vaša ljubljenka, pazite na dlako in kožo, ki morata biti čista in bleščeča, prav tako rep in ušesa. Oči in smrček zdrave miške so brez izcedka, okolica ust in zadnjične odprtine pa naj bo čista in suha.
Socializacija in vzgoja Najprej novo ljubljenko seznanite z njenim novim domom in jo pustite, da ga po mili volji razišče. Ko se miška pomiri, jo lahko začnete navajati na vašo prisotnost. Najprej se z njo pogovarjajte, nato ji lahko začnete dajati priboljške. Miške so po naravi zelo radovedne živali, zato jim dajte malo časa in same se vam bodo približale. Kmalu bodo iz roke jedle priboljške, se sprehajale po vaši dlani in se pustile tudi božati in dvigovati iz kletke. Miško dvignite tako, da jo zajamete z roko, pri tem pa pazite, da je preveč ne stisnete. Če je miška zelo plašna ali živahna, jo lahko držite za rep, njeno telo pa podprite z roko. Miške je vedno priporočljivo držati nad naročjem ali drugo površino, saj že padec z relativno majhne višine lahko povzroči poškodbe.
Udomačene miške lahko tudi spustite iz kletke in jim dovolite prosto sprehajanje po sobi, vendar mora biti prostor zanje varen. Pospravite vse električne kable in druge predmete, da jih miške ne zgrizejo. Prav tako preprečite dostop v luknje, za omare in drugo pohištvo. Miške je zelo težko ujeti, zato je morda najbolje, da prosto tekajo v večjem, a ograjenem prostoru.
Razmnoževanje mišk in mladički Miška spolno dozori s 6-8 tedni starosti, vendar jih pri tej starosti še ne parite, saj so samice še premlade in je to zanje prevelik stres. Samce in samice med seboj ločite po zadnjični in genitalni odprtini tik pod repom. Razdalja med obema odprtinama je krajša pri samicah kot pri samcih. Pri spolno zrelih samcih (6-8 tednov) lahko že vidite spuščena moda.
Miške se lahko parijo pri približno 50 dneh starosti. Miške so poliestrične, kar pomeni, da imajo več spolnih ciklusov na leto. Brejost povprečno traja 20 dni, v leglu pa je 10-12 mladičev, ki so goli, slepi in gluhi. Mladiči sesajo mleko pri materi približno 3 tedne, nato pa preidejo na trdno hrano.
