Pes je ogledalo lastnika - dobro imaš to napisano.
In kako ti odreagiraš? Jo miriš, tolažiš, odpelješ domov ali ignoriraš situacijo?
Tudi moja je zapaničarila, kadar se je kje lajalo. Sploh ni hotla v tisto smer, se je branila z vsemi štirimi. Jaz sem ostala mirna in jo po možnosti odvlekla tja, kjer se je lajalo. Ko je videla, da lajež ne pomeni nič hudega, se je sprostila. Zdaj morda malo pogleda naokoli, največkrat pa niti glave ne obrne.
Razumet moraš, kaj za psa pomeni lajež. Zakaj psi lajajo? Največrat, ker opozarjajo na nevarnost. So tudi drugi razlogi, ampak ta je napogostejši. In ko tvoja zelo mlada in neizkušena psička sliši lajež, pomisli aha, nekaj je na stvari, treba je biti pozoren. Na tebi je, da jo izpostaviš vsem mogočim situacijam - tudi to je socializacija. Če veš za kakega psa, ki je zelo prijazen, ampak veliko laja, se zmeni z lastnikom, da greste veliko skupaj na sprehode. Skratka psičko skušaj čim več izpostavljat laježu, da se bo privadla. Obstaja pa rudi možnost, da si posnameš lajež in ga predvajaš doma - najprej čisto potiho, ko se privadi, vedno pogosteje. Ti se pa ta čas ukvarjaš s psičko in se za lajež sploh ne zmeniš, kot da ga ni.
Pa brez panke, večina psov v tej starosti se boji še lastne sence. In veliko uspeha.