Bambi,
iskreno sožalje. Brala sem že zgodbo o Sambu in se ves čas videla v njej, saj je moja psica že v 8. letu in se nikoli ne ve, kdaj se lahko pojavi kaka podobna težava, proti kateri bom nemočna. In isto sedaj z Nordom, ker imam sama mladiča, ki je ravno napolnil 6 mesecev. Ko sem prebrala, kako se je zgodilo in kako se ti v glavi zgodba ponavlja, ČE, ČE ne bi, KO bi vsaj... Ne vem, zakaj se take stvari zgodijo, nimam odgovora. Rada bi ti samo rekla, da TI nisi nič kriva, nisi bila premalo pazljiva. Ko je bil moj mladič star 4 mesece, sem na parkirišču ob prometni cesti ga odpenjala iz oprsnice, da bi ga preložila v boks v avtu. Nekako se mi je izmuznil, zbežal, jaz sem zavpila in v trenutku je švignil POD žičnato ograjo, ki je bila 20 cm dvignjena od tal in pristal na pločniku ob prometni cesti. Vrgla sem se pod ograjo in in stekla se mi zdi kar na cesto, da sem zaustavila avtomobile, ker je bil mladič še čisto neodziven, sploh v tej paniki. Nekako mi ga je uspelo zgrabiti ... Hočem reči, prav lahko bi naredil en korak več in stekel čez pločnik na tisto cesto in bi se končalo popolnoma enako.
Ne vem, vse stvari se zgodijo z nekim razlogom. Ki nam je sedaj vsem nepredstavljiv in tebi še posebej, ampak potrebuješ čas in samo čas. Do žalovanja imaš vso pravico in si jo kar vzemi, sploh na tem forumu. Ravno včeraj sem se tako grenko-sladko nasmehnila, ko sem izdelovala mladiču igračo, namreč ob njem sem postala pravi izumitelj cukalnih igrač, ki so mu dovolj zanimive. V omari sem ne vem zakaj imela še nekaj povojev elastičnega traku, s katerim sem si lani dolgo povezovala hudo poškodovano koleno in spomnila sem se, da bi to uporabila za igračo, ker je rahlo raztegljivo in prijetno za v gobec. Nekaj, kar je bilo povezano z bolečino in žalostjo, je sedaj v tako veselje malemu (in meni zraven). Nekako se stvari obrnejo in VEM, da se bodo tudi pri tebi.