Mene pa samo to zanima, če ste tisti, ki ste s popolnoma neumestnimi provokacijami o tej hrani danes začeli, sploh zavedate, kako se vam tisti izza one strani ekrana smejemo in kako vas pomilujemo in kako vam želimo, da najdete zaboga že enkrat svojo potrditev v življenju in pogledate na življenje v celoti z nekoliko, vsaj nekoliko zdravega razuma ... In ločite seme od plevela, ker se mi zdi, da vas bo pleve zdaj zdaj preraslo
.
To, zakaj se nekdo odloči za neko hrano, je včasih lahko tudi povsem iracionalno. Pa kaj! Nikomur ni treba ničesar dokazovati ali zagovarjati, res ne. In mene tudi ne zanimajo čudeži na drugih psih, res ne. Jaz se recimo s TTOW ne bom ukvarjala, pa sem lahko krivična, sem pač v nekem xy kontekstu naletela na Platinum in se za to odločila. In če bo psici ok, bom to naročala, ker mi je Igis ok. Ne glede na morebitne milimetrske slabe značilnosti. In Bajk bo jedel Orijen, ker mi je to ene vrste izgovor, da se dobim z Urško, ki mi je čudovit človek in je vsaka minuta z njo dragocena. Če bi ona uvažala neko drugo hrano, bi pač jemala tisto. Med milijontavžnt hranami je v končni fazi tisto, kar odtehta našo odločitev, lahko tudi kaj drugega kot analiza tega, kaj se dogaja v črevih in riti mojega psa. Morda bi Bajku kaj drugega ustrezalo bolje, zaenkrat je živ, zdrav, lepo se je poredil in to je to. In če bo s Platinumom pri Amelie tako, bo tudi ok. Konec zgodbe. V človeškem svetu se menda reče, da jemo zato, da živimo; tule pa se včasih zdi, da živite zato, da filozofirate o hrani za svojega psa čez vsako mero dobrega okusa
.
Igis, hvala za dostavo! Pa tolk da veš, nisi tolk strašen, kot sem mislila
.