jah, jaz se spomnim e učiteljice iz OŠ in ene iz gimnazije....edini dve, ki sta imeli taki RED, da so ga spoštovali tudi tisti najhujši. V OŠ je bila to učiteljica angleščine.Ko je ona stopila v razred, smo sedeli kot bubice. Dober dan gospa učiteljica, se lepo vstali..sedite...se vsedli, odprli domače naloge...Tišina v razredu, nobenih listkov med nami, pogovarjanja, kakšni telefoni-ni variante
Ni bila nikdar hudobna, ko pa si klepetal, te je povabila na klepet pred tablo, seveda za oceno.Tisti, ki niso bili "pridni", ali so jo naskrivaj klicali...terminator
so bili zunaj enkrat na teden. Ocena, ki so jo dobili, je VEDNO bila dejanska ocena znanja. Nikoli kar nek šus...Je pa res,da so si pretežno priborili le enke.Jaz sem jo vedno spoštovala,vedno bo to učiteljica, ki je meni osebno bila za vzor, zaradi nje znam danes angleščino tako dobro, kot jo in zaradi nje imam rada jezike. Vedno me je spoštovala, zato sem vedno imela domačo nalogo, vedno sem znala, ko sem bila vprašana, ker sem čutila, da ji s tem izkažem spoštovanje nazaj.
V SŠ je bila to učiteljica slovenščine. Ko je prišla v razred smo 1. dvignili senčila z oken, 2. poravnali mize, 3.izpraznili koš, 4.dežurni je v sekundi javil VSE manjkajoče in pa seveda 5. dober dan gospa profesor. Bili smo tako "poštirkani", pravi igralci, ampak naredila si je res, mi smo ga bili prisiljeni upoštevati. Ona je imela svoje govorilne ure, za vsak razred, zahtevala je, da starši pridejo in izvejo kako njihovim otrokom gre slovenščina. Takšni starši, katerih otroci so bili tako imenovani "odpadniki"-ali drogeraši, ali res preprehitro spolno aktivni, ali jezikači do konca, niso nikoli prišli. Njej to ni bilo jasno in je bila zaradi tega zelo užaljena. Želela je pač spoznati naše ozadje, naše starše, da bi nas bolje razumela, tako tudi lažje ocenjevala, spraševala, kaj jaz vem...Kakšni 2 leti sem bila ena izmed redkih, ki je pri njej imela kakšno 5. To si je po njeno zaslužil samo bog in kakšna izjema, ki ji je snov pri srcu in se je zato naučila. Slovenščino imam še vedno rada, vedno tudi rade volje komu pomagam. Spet je večji del zasluge njen
Hočem pač povedati, na ta svoj dolg način
da je od učiteljev odvisno ogromno, prav tako pa od učencev. Z norčevanjem ali nekim "jaz hočem izstopati, vsaj po videzu,če ne znam po pameti" pač ne dosežeš veliko. Meni se zdi, da se mora vsak otrok najti v neki skupini, vsak ima svoje interese, želje...Če je kdo tisto čudo...Emo, pa naj bo. Če tako čuti, če želi živeti na takšen način, pa naj živi. Te in drugačne finte, wannabe emo (izpostavila sem emo, je pa ogromno nekih skupin) to je pa za bruhat.
Moja sestra zdaj končuje OŠ, ima še en razred...kaj mi ona pripoveduje, od tega glava voli. Ko vprašam kaj rečejo starši, ja nič, saj mu nič ne morejo
Tu se pa jaz več ne "zastopim" v te stvari. Kdo drug pa lahko, če ne starš?? Meni je mama sveto prisegla, da v kolikor bom tako neumna in šla BLIZU drogam, me bo privezala na radiator, da ne morem pobegnit, mi bo dajala za jest samo ne-slano in me bo odvadila tega. Ob takem ti ne pade na kraj pameti