Očitno so se v Sloveniji volkovi zelo polenili, saj imamo divjadi toliko, da povzroča veliko škode, nam skače pod avtomobile, volkovi pa masovno koljejo črede drobnice.
kar se hrane tiče, pa takole:
glede na to, da imam pse že veliko let, sem temu primerno zamenjala že veliko vrst hrane. Pse sem imela, ko pri nas sploh niso prodajali hrane za pse in mačke, razen Mirne Rovinj, ki je proizvajala grozljive konzerve Maca in Cuko. Vsako, ki sem jo odprla, me je vrgla na tazadnjo
. Potem so se na tržišču pojavili nekakšni kosmiči, napihnjen riž, testenine, v Italiji pa tudi različne vrste briketov. Da smo v Jugoslaviji dobili brikete za pse in mačke, je preteklo kar nekaj vode.
Ne glede na vse, sem vedno stremela k temu, da sem hrano kupovala v specializiranih trgovinah (seveda, ko so se pojavile).
Ko izbiram vrsto hrane, veliko sprašujem druge skrbnike, izkušene rejce, tekmovalce, prijatelje, znance, informiram se v trgovinah (nikoli pri veterinarjih, ker prodajajo le Hills in Eukanubo,...), njihove izkušnje mi veliko pomenijo.
Kolikor se spomnim: Hills, Eukanuba, Chicopee, Bosch, RC, Nutra nuggets, Belcando, Technical, in še kaj,...
Z vsemi sem bila zadovoljna, vsi psi so se odlično počutili, mladiči so krasno odraščali, psi so dosegli visoko starost. Imela sem in sedaj zopet imam lepe razstavne pse, na katere sem vedno ponosna.
Trenutno uporabljam Biomill in Belcando Multi croc, z obema sem zelo zadovoljna.
Na kaj sem najbolj pozorna: skoraj najbolj na to, v kateri državi se hrana proizvaja (napr.: švicarjem in nemcem zaupam, italijanom pa nikakor!).
Od tu dalje pa gledam sestavine, sprašujem in seveda tudi preizkušam.
Ne zanimajo pa me visoko zveneča imena o čudežnih, naravnih hranah, in druge razne marketinške poteze. Pe je pes in ni človek, saj dandanes pojemo mi več konzervansov in umetnih barvil, kot naši psi. Tudi mi ne jemo samo škampov in kaviarja, ampak jemo tudi navadno pašto z maslom ali pa fižolovo mineštro.
Moji psi poznajo tudi vso našo hrano, čeprav jih z njo ne hranim, rada pa jim dodam kakšno malenkost, ki mi ostane, seveda, če je za njih primerna.
Sami pa pojedo ogromno sadja, pa ne zato, ki bi jih jaz hranila z njim, ampak zato, ker ga sami porabutajo na našem vrtu in okolici. In to prav vse, od lubenic do fig, jabolk, hrušk, sliv, grozdja, češenj,... Tega pojedo toliko, da jim moram v sezoni sadja zmanjšati količino briketov, ker se vsi brez izjeme zredijo.