Zavrženi do obisti...

Yo · 1197

Yo

  • *
    • Prispevkov: 1.920
    • Točke: 0
: 30 Marec 2009, 22:21:16
Danes sem zelo slabe volje, zato me lahko kasneje tudi brišete.
Razočarana sem nad ljudmi, popolnoma in do konca. Grem, se klatim po grmovju, fotkam nahajališča brezdomnih mačk, utrujena in res mi to ni nikakršen užitek. Ker sem poskušala pomagat. Kaj sem slišala na koncu... Moj pes, ki je bil ves čas zraven, je zrel za evtanazijo, ker je tako blazno star. Pa še slep in gluh je. Katera groza!
Še večja groza, ko se je božal pri prizadetem otroku, kateremu so se vsi odmikali!
Groza me je postalo ob zavedanju, v kakšnem svetu živim.
Kje se konča ljubireljstvo in pomoč? Pri lepoti in popolnosti?


yonna

  • *
    • Prispevkov: 56
    • Točke: 0
Odgovori #1 : 30 Marec 2009, 22:45:08
Težko rečem, samo resnično živimo (čedalje bolj) v svetu, kjer je tako, da če si ne želiš neke lepote in bogastva, si preprosto čuden...in če si zadovoljen s tem, da imaš dovolj za osnovno preživetje, tudi ni dovolj, moraš želeti več...besede kot so levjesrčnost, dobrodelnost in humanitarnost, solidarnost, enakopravnost pa čedalje bolj postajajo besede iz pravljic...
Ne se preveč sekirat, ti greš mirne vesti spat, ker si nekomu pomagala, mnogi gredo spat samo z krivdo



Macika

  • *
    • Prispevkov: 2.969
    • Točke: 2
Odgovori #2 : 30 Marec 2009, 23:07:19
Kaj naj rečem, obnašanje ljudi je vedno bolj pri tleh. Že če gledaš današnjo mladino in primerjaš kakšno je bilo obnašanje izpred 10 - 20 leti. Glede psa pa...ljudje preprosto ne razumejo, da imaš psa rad kljub temu, da te ta ne sliši ali vidi več, da je mogoče kako drugače bolan. Večina ljudi se psa odkriža ob prvih resnejših znakih staranja, da ja nebi bilo nepotrebnih stroškov z njimi. Najlažje si je zatiskati oči, pa misliti, ah, saj bodo drugi naredili.
In glede muc, da bi bilo še veliko več takšnih kot si ti Yo.
Zato, pusti, naj govorijo, mogoče iz foušije, mogoče pa iz zavedanja, da bi tudi oni lahko storili kaj dobrega ampak to pač ni zanje. Naj drugi...  ::)

Najboljših in najlepših reči na svetu, ne moremo videti niti se jih dotakniti. Čutiti jih moramo s srcem …
(Hellen Keller)


Yo

  • *
    • Prispevkov: 1.920
    • Točke: 0
Odgovori #3 : 30 Marec 2009, 23:37:18
Mene boli, ker....
Pač ene mačke tam, se srečam s hraniteljicami, med njimo moja sorodnica...
Fotkam, ma saj je vseeno...
Kašna ljubezen! s/k mimo veze  (noben), futrajo jih z metanjem ostankov čez okono,,, Jaz sem obpaal


KARMEN

  • *
    • Prispevkov: 2.469
    • Točke: 4
Odgovori #4 : 31 Marec 2009, 07:35:46
Včeraj zjutraj sem na poti v službo naletela na povoženega psa. Ko sem zapeljala mimo, je dvignil glavo. Obrnila sem, ustavila avto ob cesti in stopila do psa. Bil je črn mešanec, srednje rasti, star, s sivim gobčkom in motnimi očmi. Prvi del telesa je nekako zavlekel s ceste, zadnji je bil v kanalu, po katerem je tekla voda. Preplašen, premražen, razbolel, kdo ve, koliko časa. Počasi sem ga poskušala povleči iz vode, najprej je šavsnil proti meni, potem pa le nemočno obležal. Takoj sem poklicala domov po pomoč. Medtem sem čepela ob psu, držala roko na njegovi glavi in ga mirila. Mimo so z veliko hitrostjo drveli avtomobili, kamioni, voda je pršela po meni in psu, nihče se ni ustavil. Ob vsakem kamionu, ki je pripeljal mimo, se je pes zdrznil in poskušal dvigniti glavo. Pomoč je prišla takoj, psa smo zavili v deko, naložili v avto in odpeljala sem ga na veterino. Prvi veterinar, ki je prišel v službo, mi je psa pomagal odnesti v ordinacijo, takoj mu je izmeril temperaturo in ga pripravil za infuzijo. Čez nekaj časa sem izvedela, da se je že oglasil lastnik, ki je že bil na poti, ker je nekako izvedel, da je nekdo njegovega povoženega psa odpeljal. Odšla sem v službo. Okrog poldne sem poklicala, povedali so mi, da je lastnik psa odpeljal v Ljubljano, na kliniko. Ne vem, kako se je izteklo, ker sva z veterinarjem že ob prihodu ugotovila, da ne čuti zadnjega dela telesa. Upam, da so naredili, kar je najbolje zanj.
Medtem, ko sem s psom čakala ob cesti, sem razmišljala: če bi jaz ležala v jarku ob cesti, ali bi se kdo ustavil?



blumina

  • *
    • Prispevkov: 1.413
    • Točke: 11
Odgovori #5 : 31 Marec 2009, 08:58:46
Karmen, tvoja zgodba je mocno podobna moji izpred nekaj mesecev...
Moji obcutki in vprasanja ob tem so bili popolnoma enaki tvojim... :'(
Z eno samo razliko. Ob meni sta ustavili se dve punci in pomagali... preden smo se ustavile me, so vozniki vozili okoli psa, ki je lezal sredi voznega pasu. Le vprasanje sekund je bilo kdaj bi nekdo zapeljal kar cez... ??? >:(
In ravno zaradi tistih dveh mladih punc sem prepricana, da se ostaja upanje. Saj so tudi se dobri ljudje :-*

Blumina



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #6 : 31 Marec 2009, 11:32:03
Jaz pa sem pred meseci iskala (na željo voznika, ki ni mogel hoditi) psa, ki ga je avto zbil in je potem pobegnil. Hodila sem ob cesti s povodcem v roki. Ustavili so kar trije vozniki in spraševali, če sem izgubila psa in če rabim pomoč. Zdelo se mi je prav neverjetno (no seveda, medtem jih je nekaj sto peljalo mimo, ampak ti ne štejejo. Pomembni so oni trije). Tudi vsi s katerimi sem govorila so vsaj okrog svojih bajt pogledali. In smo s skupnimi močmi ugotovili, da je pes očitno lahko prišel do doma.