Zdaj sem se pa resnično globoko zamislila, ko sem videla to temo in predvsem naslovno vprašanje. Ugotovila sem, da sploh ne morem verjeti, da se bo kdaj zgodilo tudi to, sem že imela eno izkušnjo z Tosy na robu in šele takrat sem se zamislila, kako me je, pa čeprav le za nekaj ur to tako strlo, da se mi je zdelo, kot, da bi se začela moja duša cepiti na polovico, kot, da bi se Tosca hotela odlomiti od mene. Razmišljala sem in ugotovila, da sem se umirila šele tedaj, ko sem ugotovila, da bo živela naprej, ampak nisem si mogla predstavljati kako bi bilo, če se to ne bi zgodilo, če bi prišel konec. O tem dobro pripovedujejo mnofe zgodbe, ampak najbolj žalostna je 'Kako si lahko to storil?' , kjer pisatelj v bistvu opisuje tudi neko zanemarljivost. Kolikokrat preveč ne upoštevamo tega reka. 'Živi vsak dan, kot, da bi bil tvoj zadnji...' Kaj pa, če bi se glasil 'Živita vsak dan, kot, da bi bil ta dan vajina zadnja skupna pot...' Včasih se mi zdi vse to skupaj, že podoba humanizma, ampak vseeno...pa četudi še toliko prekrivamo in zanikamo, si nihče, ki tega še resnično ni doživel, tega tudi ne more razlagati. Že samo razmišljanje o smrti, nekoga, ki nam je tako blizu nam po pravici povedano naredi 'cmok v grlu', kako bi šele bilo, če bi se to zgodilo v resnici...Jaz pravim, da se je najbolje navezati na svojega psa kolikor je le mogoče. Resnično, dan, ko bo njegova dušica splavala v nebo, bo veliko bolj boleč, pa tudi tisti teden, mesec in veliko več, ampak se mik vseeno zdijo veliko bolj pomembna tista leta življenja, ki ga prebijemo skupaj...Pa tudi priznam, svojo psičko imam raje kot vse ostalo, tukaj, po pravici to povem. Ona je tudi edina, ki ve vse, ampak resnično vse o meni. To ne morem zatrditi za nikogar drugega...Ona je edina, ki ima resnično isto osebnost kot jaz. Ona je edina, pri kateri ne obžalujem niti trenutka, ki sem ga preživela z njo. Tu, povem resnico, morda prvič in zadnjič. Ona je vir mojega življenja. Ona je tista zaradi katere se mi zdi vsaka sekunda življenja, pa četudi še tako grenka pomembna. Kljub temu, da hočem, si ne prestavljam, kako bi bilo če bi jo izgubila. Tako rada, kot imam njo nimam nikogar drugega...