Hm, berem tole temo, pa se mi porajajo zraven razna vprašanja.
Nekako ne morem razumet, zakaj tak halo, okoli tega, da se pes igra ali ne igra določene igre z lastnikom - po mojem mnenju je prvenstvena vloga igre sprostitev in zabava (šele potem učenje in usvajanje novih veščin) - tukaj pa se iz nečesa tako enostavnega/primarnega in značilnega za skoraj vsako malce bolj razvito živo bitje dela cela znanost.
No, morda je ravno tukaj srž problema - lastniki očitno želite od igre nekaj več in pozabljate, da bi morala biti igra vsem udeležencem v veselje in da vanjo vsi udeleženci vstopajo na lastno željo. Torej če psu neka dejavnost/igra ni v veselje, ampak nekaj v kar ga 'sili' lastnik, potem je verjetno popolnoma logično, da zanjo ne bo pokazal nekega navdušenja.
In zato ne razumem, zakaj nekega psa recimo siliti v prinašanje predmetov oz. v igro vlečenja/cufanja, če ta pes nima razvitega nagona po plenu, kar je verjetno pogoj, da mu bo taka dejavnost sploh v veselje. Je verjetno dosti bolj 'produktivno' in smiselno poiskati dejavnost, ki je posameznemu psu bolj pisana na kožo oz. ustreza njegovim naravnim zasnovam.
Ne vem, mogoče niti dobro ne zastopim frustracije lastnikov, katerih psi ne pokažejo neke želje po sodelovanju v igri, ker imam psa, ki tudi sedaj v 10 letu starosti še vedno naravnost obsedeno, do onemoglosti prinaša nazaj žogo (ali kar koli drugega, kar mu vržeš), se navdušeno igra vlečenje (jaz malce manj, ker imam potem zagotovo naslednji dan hud muskelfibr), preskakuje ovire, si občasno domišlja, da je 'pastirski' pes in ves navdušen pomaga 'zganjati' rastlinojede pripadnike naše 'črede' (nekoliko nenavadna dejavnost za lovskega psa, ampak v njej neizmerno uživa) in si občasno, v kolikor človeški pripadniki tropa ne pokažejo pripravljenosti na igro, priskrbi zabavo kar sam (rezultat običajno ni preveč zabaven
) - kar hočem povedati, je to, da psa nikoli nismo silili v neke dejavnosti, ki mu niso bile po volji, niti nismo pričakovali, da bo neka dejavnost ali igra vodila do nekih rezultatov oz. ciljev. No, da ne bo pomote, pes ima za sabo osnovno šolanje poslušnosti in brez problema opravljen izpit - tudi samo šolanje poslušnosti mu je bilo v veselje (običajno je že kak kilometer ali dva pred poligonom ves navdušen začel skakati po avtu), dokler ga le nismo 'morili' s kakim drilom (ponavljanju in piljenju vaj, ki jih je že usvojil, se je običajno uprl, ker mu stvar pač ni bila več zanimiva - v praksi je to izgledalo nekako takole: 3 kroge vaje 'hodi poleg' imam dovolj, ker to že znam!, pof na tla, pa naj vodnik caplja po poligonu naokoli brez mene
)
Skratka pri nas je igra, vedno in samo igra. In posledično tudi z motivacijo za razne dejavnosti (pes se še vedno rad nauči kaj novega) nimamo nobenih problemov, ker je za našega hiperaktivca, kakršna koli dejavnost igra, še posebno, če le-ta zahteva sodelovanje obeh - človeka in psa.