Tema: Spodbujanje igre

[makko]

ah ja andreja

mogoče bi še enkrat prebrala moj post
nikjer namreč ne pišem, da se s psom ne igram in da ga ne učim (pes ima opravljen izpit iz B-BH, ki se verjetno ni naredil sam od sebe, ampak je bilo treba vanj vložit nekaj truda in časa, pa čeprav je od takrat minilo že kar lepo število let) in pes osnovne vaje iz poslušnosti obvlada še danes -  brez prisile! - take ali drugačne, ker se je vedno in povsod izkazala za 'kontraproduktivno'

poglej, mogoče sem kar se novodobne kinologije tiče 'že malce za časom' (mi smo se šolali še po starem, brez uporabe klikerjev, hrane itd. in ja, pristop, ki se je npr. odlično obnesel pri nemškem ovčarju, se npr. nikakor ni obnesel pri mojem bolj lovsko orientiranem pesjanarju in seveda obratno), ampak po drugi strani imam pogosto priložnost opazovati pse, ki so šolani npr. s pomočjo s klikerja ali kako se že reče 's pozitivno motivacijo', in žal rezultati niso vedno taki, kot so jih pričakovali lastniki oz. je rezultat zmeden pes in še bolj zmeden lastnik.  Pa ne me zdaj narobe razumet, ne zagovarjam ali nasprotujem nobeni metodi posebej, ker se s šolanjem psov ne ukvarjam in me niti ne zanima (razen kolikor zadeva mojega psa).

Mi pa vse skupaj asociiria na današnjo vzgojo otrok (žal ne morem mimo vzporednic) - bolj se jih starši trudijo motivirati, jih skozi  igro usmerjati v doseganje ciljev, manj so ti motivirani - nekako se mi dozdeva, da imate oboji podoben problem, in sicer razumevanje, kaj igra v svoji osnovi je.

andreja, jaz pri učenju svojega psa nimam problemov, ker mu je, kar koli že počneva, to v veselje in mu je glavna nagrada že to, da z njim preživljam čas oz. da nekaj počneva skupaj (oz. kot si ti zapisala. da se mu nekaj dogaja)

lp

[makko]

Andreja, nisem sigurna ali je del odgovora namenjen meni ali makko? 

makko med igro je vedno neko učenje, že zaradi igre same, zato ker smo ljudje in psi tako naravnani, da se VEDNO učimo. In obstaja knjiga Tug more, learn more, je na listi želja za drugo leto.

Moja zelo, zelo rada sodeluje z mano, obožuje poligon, me priganja da vrata odprem. Ampak več kot poznata iger pes in lastnik, v katerih uživata, večja zabava in žur je med njima, večja povezanost. Igra v bližini-cufanje, poda čisto drugi vidik in dojemanje kot pa podenje za žogo, kjer psa dobesedno stran od sebe pošiljaš.

Med igro sem vedno sproščena, uživam. In psa se v nič ne sili. Če hoče-hoče, če ni interesa, neham oz. probam stuhtat zakaj ni interesa.
In glede na to, da se za določene reči z vso močjo vleče, bom s pravim načinom nekega dne doživela, da se bo z užitkom cufala za flisasto cufo.

Igra je sprostitev in hkrati učenje, poglabljanje odnosa.

No, pes ki dela brez nagrade, v samem procesu učenja, (igra, hrana, dotik, beseda, dovoljenje za šnohanje po tleh....) je pa res dolgočasen pes, ki ne predstavlja nobenega izziva za vodnika.

Bi bilo zanimivo, če bi dobila v roke psa, ki se ne bi cufal, niti žogal-nič pravzaprav. Ne bi poznal igre. Sigurno bi jo začela razvijat.

Dobro napisano 

ps
Res nimam dolgočasnega psa (oz. imam precej navihanega kosmatinca, ki je dovolj pameten, da se zna popolnoma sam od sebe spraviti v težave, takšne ali drugačne in je pravi strokovnjak, kako 'motivirati' (beri sprovocirati) človeka za igro z njim), mu je pa seveda glavna motivacija že to, da se z njim ukvarjamo, ne glede na vrsto dejavnosti (verjetno že pasemska predospozicija)

[Roxy]

Jaz pa se delno strinjam s tem kar piše makko. Če bi imela psa, ki se ne mara cufat, bi se pač z njim igrala tako kot je njemu všeč. Seveda bi poskusila tudi cufanje narediti bolj zanimivo, ampak, če ne gre, ne gre. Potem je tu še razlika ali se pes doma rad cufa in se zunaj ne, ker je nesiguren ali mu enostavno ni zanimivo niti doma.
Moja recimo se rada cufa, ampak top nagrada ji je divjanje z igračo v gobcu, jaz pa jo lovim. Zato je to večinoma nagrada po koncu dela. Mislim, saj popolnoma razumem čar cufanja, ampak moja tako cuka, da včasih moj križ že prav trpi... Mislim, da je ključ v tem, da najdeš igro, ki je psu največji žur, ne tisto za katero misliš ti, da bo od nje največ odnesel... Seveda ni nič narobe s tem, da se trudiš tudi s cufanjem, ampak nekaterim psom taka igra nikoli ne bo tako dobra nagrada kot npr. hrana.

Ampak kakor razumem se Bina sicer cufa, ampak ji to ni top nagrada?
Tega ne razumem najbolje:

In glede na to, da se za določene reči z vso močjo vleče, bom s pravim načinom nekega dne doživela, da se bo z užitkom cufala za flisasto cufo.

Ali je problem v intenziteti cufanja? V tem, da po tem, ko zmaga z igro zaključi? Če se z določenimi stvarmi rada cufa, s flisasto cufo pa ne, pač uporabljaj tiste stvari. Najprej naj cufanje do konca razvije na stvareh, ki so ji všeč. Nekateri psi dejansko ne marajo vlačit določenih materialov po gobcu. Od nekaterih sem slišala o zelo dobrih izkušnjah s cufami s pravim krznom.

Pa še o prvotnem vprašanju o gibanju... Je že andreja napisala in se strinjam. Vsaka igra je bolj zanimiva, če je dinamična. Saj ni treba ravno bežat stran od psa, ampak gibanje malo vstran, okoli, par korakcev teka, ko se pes napali... V glavnem imitacija plena. Če ne mara dolgo loviti, potem čas lovljenja primerno skrajšaš, da je psu še žur na polno prileteti v igračo. In seveda igro zaključiš takrat, ko pes najbolj uživa, ne takrat, ko že reče ne da se mi več ali tik pred tem.

[andreja]

čara... bilo namenjeno makkotu.

Fora je samo v tem, da ma vsak svoje želje in cilje in če se pri tem trudi prilagoditi psu bo super. Kdor dela ma rezultate. Kdor pa misli, da se da vse na hitro (velika večina v splošnem šolanju) ima na koncu vse na pol 

Učenje igre je za moje pojme nekaj najtežjega. Ogromno ljudi, ki redno dela s svojimi psmi se v bistvu ne zna igrat. Tudi taki ki vodijo tečaje ne. Markerji na IPO imajo tečaje, izpite, licence in redne obvezne vaje (navedeni kot skrajni primer).

Zato ni čisto nič čudnega, da nekdo, ki se hoče malo bolj poglobit v igro tako "komplicira". 

Ne vem pa kje si, makko, vidu, da ti "očitam" da se ne igraš.  Igraš se tako kot ti misliš da je prav in da sta oba zadovoljna... verjetno... in s tem ni čisto nič narobe. In tudi, če se tvoj pes nebi pretirano zagrel za nobeno obliko igre in se nikoli nebi recimo žogala bi bilo prav tako v redu. Kje pa piše da se moraš

Igra je lahko samo sporstitev in/ali zabava, z načinom igre se lahko utrjuje določene stvari (kot je že čara napisala), lahko je sproščanje nagonov, in kdor zna spravit psa med igro v nagon lahko na tak način to tudi uporablja (psihično stanje) za potrebe ali šolanja ali odvajanje raznorazni zadev... To je tako obširno, da se lahko o tem pogovarja skoraj neskončno...
Vse odvisno od tega kaj pod določenimi besedami razumemo, kaj hočemo, kakšnega psa imamo...
Si niti v sanjah ne predstavljam, da bi poprečen pes (ob povprečnem lastniku), ki ni delovnih pasem delal samo na pohvalo. Če bi pa še kazen skasiral, bi se pa zraven še malo uprl. Mojo bi se brez problemov dalo učiti samo s pohvalo, brez kazni, ker je izjemno motivirana. Družinsko/očetovo psico pa niti podrazno ne, ker ji dol visi za pohvalo. Oz. neki bi že naredila pol bi šla pa po svoje ali bi šli samo možgančki.

To pa pišem izključno zato, ker sem razumela, da čarino pisanje/ramišljanje smatraš kot kompliciranje. Če sem zarila, se opravičujem.

Čara, super napisano 

Največji žur je relativen, če se človek ne zna igrati 

[Lunette]

Pri nas je recimo pomagala miselnost pri igri. NE da imam jaz plen, ki ga oživljam, da ga pes lovi, da se gremo kdo bo koga...

Mi se gremo - aha! lej lej plen. Pejmo ga skupi zafentat. In potem se gremo skupaj mečkat za plen. To v končni fazi pomeni cufanje na mestu, v višini pasjega gobca, pa laufanje sem pa tja, iskreno povedano me učasih na kolena spravjo  Zraven pa seveda en kup cviljenja pa gruljenja. Nimamo fiksnih pravil. Sicer izgledamo malo ku-ku ampak pali. Recimo, da si lažje predstavljaš kako bi zgledalo, če gre nekaj psov zafentat en plen. Skupaj ga izsledijo, napadejo, scotajo in potem si ga delijo. 

Dejstvo pa je da igra z napačnim koncem lahko naredi več težav kot koristi. In dobro cufanje je še kako pomemben dejavnik pri povezavi človek-pes. S tem gradimo odnos. Rastemo v pasjih očeh, če lahko uporabim ta izraz. Ker vodnik vedno najde plen (a bejž no- če je pa v žepu  ), vedno ga pomaga onesposobit ter ga na koncu zna pravično razdelit.  Kaj še češ boljšega?! Poleg tega so te igrice intenzivna vadba mišic tako za psa kot vodnika.

[andreja]

Kolokrat se najdejo v tečaju izjave, "moj se noče igrat z mano..." po pogovoru se pa ugotovi, da se pes sam rad igra, rad nosi igračo, še raje kako "prepovedano" copato v gobcu ali pa grize in visi na povodcu. Vse se pa konča, ko vodnik prime igračko in hoče nagradit psa z igro.
Ker ne ve, sili v psa in ustvarja "konflikt".

Sicer ni bila to rdeča nit, ampak to se največkrat opazi in izjemno težko je ljudem dopovedat, da se določenih stvari ne dela.

roxy, razlaga čarine izjave, ki si jo citirala:
če hočeš bližino ob vaji polek je priporočljivejše, da nagrado dobi čisto blizu, če delaš na daljavo so pa recimo žogice boljša izbira.

NI PA NUJNO!

To so take male malenkosti, da se z njimi ukvarjajo samo taki "psihiči" , ki prebirajo knigo za knjigo in bi radi vse sprobali tudi v praksi ali pa taki, ki delajo s psom (IPO, reševalci, RO...) in se jim pojavi problem...

[andreja]

Najboljše je pa vedno to, da toliko je ljudi, ki dela s psom, toliko je načinov in novih idej 

[Lunette]

Ne morem da nebi. Me tale posnetek vedno spomne na ''tiste inštruktorje''  

http://www.youtube.com/watch?v=yzqs54qMgQA

[andreja]

  

[Roxy]

Je malo težko debatirat, ker je igra s psom (oz. nagrajevanje psa) lahko zelo kompleksna zadeva in vsak govori nekaj iz svojih izkušenj in ima v mislih določene pse in določene vodnike, ki jim igra zaradi različnih razlogov ne gre. Nesposobnost vodnika, nazainteresiranost psa ali nezainteresiranost psa zaradi nesposobnosti vodnika... Potem pa še težave pri delu zaradi uporabe napačne nagrade za določene vaje...

roxy, razlaga čarine izjave, ki si jo citirala:
če hočeš bližino ob vaji polek je priporočljivejše, da nagrado dobi čisto blizu, če delaš na daljavo so pa recimo žogice boljša izbira.

NI PA NUJNO!

To mi je jasno. Ampak v primeru, da se pes ne cufa, lahko uporabiš hrano. Ali vržeš žogo tako, da psa ne vleče stran od tebe. Spet odvisno kje/če je problem pri poleg (klin, zaostajanje, pozornost...). Vsaj jaz ne bi cufanja uporabljala za nagrado, dokler psu ne pomeni veliko. Igro cufanja bi razvijala čisto neodvisno od dela.
Ni mi pa najbolj jasno kaj točno je problem pri samem cufanju, če se Bina z določenimi stvarmi že cufa.

[Lunette]

Čara zakaj in kako točno klikata prijemanje cufe in kakšna nagrada sledi? Lahko sicer narobe razumem, ampak si predstavljam, da prime cufo, ti pa klikneš in nagradiš z npr. hrano?

[andreja]

Mi se gremo - aha! lej lej plen. Pejmo ga skupi zafentat. In potem se gremo skupaj mečkat za plen. To v končni fazi pomeni cufanje na mestu, v višini pasjega gobca, pa laufanje sem pa tja, iskreno povedano me učasih na kolena spravjo  Zraven pa seveda en kup cviljenja pa gruljenja. Nimamo fiksnih pravil. Sicer izgledamo malo ku-ku ampak pali. Recimo, da si lažje predstavljaš kako bi zgledalo, če gre nekaj psov zafentat en plen. Skupaj ga izsledijo, napadejo, scotajo in potem si ga delijo. 

Tole naši dve zelo radi prakticirata. Moja med vlečenjem večinoma zelo pazi, da drugi nebi namerno izpulila igračke iz gobca. Jaz se pa s psico igram bolj plensko/borbeno, ker to neizmerno ljubi sploh ker vedno zmaga. Zanimivo je to, da svoji sostanovalki, ki je v ključnih trenutkih za njo, igračko največkrat kar prepusti. Če pa slučajno vidi, da se med tem, ko se ona cufa s kolegico kaj preveč nagnen proti njej (ker ju je zabavno gledat), takoj izpuli drugi igračko iz gobca in prišiba k meni.
Njena energija je v prvi obliki igre nizka, do srednje visoka, med borbo se pa dvigne in je nekako enakovredno ali malo manj igri z žogicama. Je po naravi pes, ki se zelo rada giba, teče... Igrača je na koncu vedno njena.

Prejšnja se pa ni preveč rada igrala na začetku in sem dobesedno naklikala vlečenje, da je sploh ugotovila, da je tole lahko zabavno. Sva se obe učili kako in kaj S časoma in delom je igra vlečenja in lovljenje žogic postalo enakovredno hrani, ki je bila daaaaaaleč največji motivator in s tem je zrasla tudi hitrost in veselje do kakega ponavljanja 
Tudi pri njej je bila enkrat, ko je bila igra že izoblikovana, igrača njena in si jo je odnesla, ko je bilo konec igre.
In največji preboj z odprostjo do tujcev je naredila ravno igra s tujci. Bolj kot hrana. 

[andreja]

Je malo težko debatirat, ker je igra s psom (oz. nagrajevanje psa) lahko zelo kompleksna zadeva in vsak govori nekaj iz svojih izkušenj in ima v mislih določene pse in določene vodnike, ki jim igra zaradi različnih razlogov ne gre. Nesposobnost vodnika, nazainteresiranost psa ali nezainteresiranost psa zaradi nesposobnosti vodnika... Potem pa še težave pri delu zaradi uporabe napačne nagrade za določene vaje...

To mi je jasno. Ampak v primeru, da se pes ne cufa, lahko uporabiš hrano. Ali vržeš žogo tako, da psa ne vleče stran od tebe. Spet odvisno kje/če je problem pri poleg (klin, zaostajanje, pozornost...). Vsaj jaz ne bi cufanja uporabljala za nagrado, dokler psu ne pomeni veliko. Igro cufanja bi razvijala čisto neodvisno od dela.
Ni mi pa najbolj jasno kaj točno je problem pri samem cufanju, če se Bina z določenimi stvarmi že cufa.

Hrana ali žoga ni čisto isto, ampak če drugega ni je pač to Ob primernem tajmingu se v končni fazi lahko pride na isto ja. Itak je vedno odvisno od vodnika kakšen način bo uporabljal. Lahko da je "kao" najboljši na svetu pa če vodniku ne potegne, nebo nič

Drugače se pa strinjam s tabo... 

[Lunette]

No sej pri nas pride do pravega boja Ampak ker jaz z njimi komuniciram po sistemu ''kill the toy together'' in ne ''dej jo men'' se vsi bolj recimo temu pravilno igramo. Seveda igrače ne jemljem brezpogojno, niti ni važno kdo zmaga v igri, ker je igra od obeh udeleženih. Torej nikoli kdo je in kdo ni poraženec. Potem plen zmagoslavno nosijo okoli in mi ga kažejo ''leeeejj k smo ga''  Ko se igrače pospravijo pa je vedno nekaj za menjavo.

[andreja]

Ha ha... važiči ja 

[čara]

Čara zakaj in kako točno klikata prijemanje cufe in kakšna nagrada sledi? Lahko sicer narobe razumem, ampak si predstavljam, da prime cufo, ti pa klikneš in nagradiš z npr. hrano?

Ja s hrano nagrajujem-različno, ker opažam da ji je čisto vseeno ali dobi briket za nagrado ali pa pasjo čokolado.
In točno tako-cufa in kliker v eni roki, priboljški v drugi, vmesni jackpoti ko orng potegne, za daljše trajanje navdušenja. Cufo premikam po tleh, po zraku, različno hitro. Seanse so kratke in sladke.

Mislim da je Roxy vprašala zakaj bi rada da cufo prime in ne recimo igrače za katero se rada vleče.
Tista cinglajoča, mrežasta rugby žoga od Nobbya ni vzdržljiva in se hitro pregrize in še težje držim (ok to se reši s kako vrvjo privezeno). Ampak poglavitno je to, da hitro razpade.

Flis pa je vzdržljiv, lahek za nosit okoli, nežen za gobec. Iz flisa žoga ji je zakon-tako da material ni problem.

Cufanje je tudi dobro za moje mišice, njene. A sem že omenila da se hitro zredi? In če se bo nekega dne z veseljem cufala, se bova ob večerih fino igrale v hiši. Sem omenla, da kadar je teme smo zunaj samo za wc pred hišo, ker je nesigurna v temi in še bolj lovsko naravnana?

[Lunette]

Jp une od-do žoge res niso kaj prida za cufat se. To da je to ena bolj vsestransko uporabnih iger je res. Ker je notri res težko kar koli druga uporabit.
Sicer lahko z vztrajnostjo res naklikata igro kot tako, je pa res da nikoli nisem klikala igre. Ker se mi zdi da je težko nagrado klikati z nagrado  bo že držalo da je ogromno v vodniku.
Morda preizkusita samo vlečenje po tleh (ne po zraku) in to kar delamo mi - skupaj ubijamo plen, zmaga pa itak pes. Ker morda, če klikneš poteg cufe za trenutek prekineš dimaniko začete igre. Končaj vedno z zmago psa in takrat, ko je najbolj zagreta.

[BlackDevil]

Kaj pa če bi jo za začetek poizkusila malo pretentati in sicer na cufo navezati kakšnega plišeka ki ga ona rada vleče?

[Jana*]

Jp une od-do žoge res niso kaj prida za cufat se. To da je to ena bolj vsestransko uporabnih iger je res. Ker je notri res težko kar koli druga uporabit.
Sicer lahko z vztrajnostjo res naklikata igro kot tako, je pa res da nikoli nisem klikala igre. Ker se mi zdi da je težko nagrado klikati z nagrado  bo že držalo da je ogromno v vodniku.
Morda preizkusita samo vlečenje po tleh (ne po zraku) in to kar delamo mi - skupaj ubijamo plen, zmaga pa itak pes. Ker morda, če klikneš poteg cufe za trenutek prekineš dimaniko začete igre. Končaj vedno z zmago psa in takrat, ko je najbolj zagreta.

Ni težko z večjo nagrado klikat za manjšo nagrado.  ali pa klikati za stvar, ki za določene pse prvotno sploh ni nagrada. Namreč psi ki se niso igrali od majhnega, ne jemljejo igre nujno kot nagrado, imam en primerek doma.. in šele po tem ko sem mu naklikala vlečenje, in mu za vlečenje ponudila nekaj kar ima rad, ni nujno hrana, jaz sem mu po vlečenju dovolila ven na teraso, njegova najljubša nagrada..  temu se reče zviševanje vrednosti določeni stvari.

[Lunette]

ja se strinjam. Zato pa pravim da je vse v vodniku. Meni nikoli ta sistem ni ležal kako nagrado nagraditi vsaj pri uvajanju igre ne. Se nam je pa obneslo pri jedi. Pojej in dobiš nekaj boljšega 

Čara, ampak, če se ti rada cufa z žogo iz flisa zakaj je pa ne daš na ''podaljšek'' iz flisa? Ali pa podaljšek igrače ala ribiška palica? Eni psi, ki v mladosti niso imeli tako dobrih stikov z ljudmi se jim je čudno cufat. Ker so dostikrati žal kaznovani za jemanje stvari. Torej ti rajši prepusti tisto, kar imaš v rokah. Pa morda še ti, da si precej nevtralna pri cufanju, naj ona vodi igro.

[čara]

Z žogo iz flisa se pa ne cufama, ni osnovne možnosti.

Saj njej cufanje sploh ni nagrada.    Edina nagrada ji je hrana in pa vohlanje po tleh, kopanje za mišmi.
Tisto kar ji prepustim (vržem žogo) hoče zgrist in požret, zato tudi žoge potem menjama za priboljšek, razen če zavoha kako fajno sled ali drek. Potem sama od sebe spusti žogo. Zdaj je določene žoge začela nosit nazaj v pričakovanju priboljška.

Edino flisasto cufo noče zgrist in pojest, zato pa jo uporabljam za učenje cufanje.

[Lunette]

E jej, Bina je faca 
A navezano na res dolg štirk sta že probale? Tako da ti nimaš velikega vpliva s svojo bližino.

[Lilit]

Kaj pa tiste puscice, v katere lahko skrijes hrano?

[čara]

Sem navezala na teneg štrikec cufo....In je potem tanek štrikec zagrabla.  Jaz sem umirala od smeha.

Peresnico? Ja, karo je imel eno tako za igranje, noter pa cajtng in brikete, ampak je že uničena in je odromala v koš že dolgo nazaj. kake druga viška pa nimam.

S pravim krznom bi se verjetno rada cufala, morem probat.

Plišaste igrače uporablja za sproščanje-počveka, poliže in odloži. 

[Lilit]

Te peresnice imajo zdaj v Kiku

[andreja]

E ja... Tale Kik ma zadnje čase zlo koristne pripomočke 

[zoe]

Čara, probaj s tako igračko http://dobbsdogs.com/catalog/images/tennis_ball_rope.jpg
Lahko jo narediš tudi sama Če ji ni všeč teniška žogica z vrvjo pa flisasto žogico zveži s flisasto kitko.

Potem plen zmagoslavno nosijo okoli in mi ga kažejo ''leeeejj k smo ga''

Moja ima v tej fazi ful rada, da jo čoham po zadnjem delu hrbta. Prav vidi se ji kako je zadovoljna sama s sabo.

[Lunette]

Morda ji je pa problem v velikosti oz debelini, trdoti igrače? Ena od mojih psic ne mara debelejših igrač in trdo pletenih cuf. Z njo sem začela kar s krpico iz flisa iz katere sem zavezala enega do dva vozla. Toliko, da sem jaz imela kje držati. Ostalo pa je bilo cotasto. Za kaj takega so nam prišle prav tudi stare brisače in raznorazne cunje. Danes se zna cufat tudi z dosti preveliko cufo  je prav hecna ker je kita večja od nje ona pa vsa ponosna ob velikosti plena 

[airedale10]

Še enkrat bolj na kratko če dobim kak nasvet:  Dix najprej sploh ni zainteresiran za igračo (frizbi), če zaj tečem in se igram: ali skače vame, ali pa se mimo igrače (ko zgleda navdušen) zapodi do grma vohljat  . Ko pa je zainteresiran in dobi igračo pa se mu zmeša in tudi ni ničesar sposoben, se ne kontrolira ampak le teče gor pa dol, ga odnaša in podira vse naokrog (tudi mene je že, pa čeprav ni zelo veliko ). Jaz pa niti nočem prav cufanja (itak če je zainteresiran za igračo se cufa), ampak le da di bil zainteresiran in se normalno igral.   

[čara]

Ne, ne velikost ni problem.
Bom naredila video kako to midve delava in kak je napredek, vi boste pa skomentirali kaj bi lahko drugače in boljše naredila.

airedale, ne morem ti drugega reči kot poskusi različne igrače, take ki piskajo, gumjaste, vrvaste, različne velikosti in take žogice ki cinglajo, različno trdoto.

Potem pa malo sprobaj načine igre. Moji je super recimo če jaz počepnem in vržem žogo v višini njenega gobca, ali pa jo dam na sedi in rečem GO in tečem malo pred njo in pol vržem žogo, rada ima žoge na vrvi, sploh če cinglajo. In ne tako dolgo nazaj, sem ugotovila, da ji je najbolj všeč če igram nogomet z njo.