Tina, doma nekako nima izbire - si ti edini vir zabave. Zunaj pa temu ni tako, pa ti potem pokaže kaj si misli o tvoji igri.
Ja, bi pred časom potrdila, ker sva imeli velike težave s tem, da ji nisem bila zanimiva.. ko je namesto igre zunaj bilo zanimivo še vse kaj drugega, ko je bilo treba vse prevohat, iti do vsakega mimoidočega,... , ampak danes se mi dogaja to, da psica hodi ob meni, okrog mene, me gleda in pričakuje kaj vem kaj
od mene (ne narobe razumet.. to ni ves čas, ampak govorim za dilemo, ki izhaja iz teh primerov, ko to se dogaja), ko pa potegnem ven klobaso ali žogico je pa pri klobasi tako, da skoči gor, ampak naslednji moment ni več zanimivo (ampak še vedno je pri meni in me gleda.. ni, da bi ji bilo kaj drugega bolj zanimivo in bi šla pač tja), enako pa z žogico.. najprej navdušeno poskakuje okrog mene, me "štoha" v žep, kjer je žoga, potem ji jo pa vržem, prinese ene 3x, potem pa kar pusti nekje.. kot sem že napisala - kakor kdaj sicer, ampak vsekakor bi jaz želela več igre večkrat.. včasih se pa lahko skoraj v nedogled igrava.. ampak tako redko
.. dejansko opažam, da z mano zunaj psica bolj uživa (?) če delava razne vaje poslušnosti (na hrano, ki je sploh ne požre, ampak jo kot hrček valja po gobcu, da ji potem ko vzame naslednji priboljšek, prejšnji še ven leti
), kot pa da se igrava npr. z žogico.
Bi tudi to še razumela, da bi bila njena poslušnost samo odziv na to, da bi jo s psihiranjem, dretjem, korekcijami,.. zmaltretirala do te stopnje, da bi pač sprejela kot izogib neprijetnostim, da mora delat poslušnost ali kaj vem kaj, ampak ne, ker je jasno, da tega nikoli nisem znala, da sva ob takem ravnanju vedno imeli samo težave in divjanje in predvsem, ker je to (da si želi da delava razne vaje poslušnosti in trikce,..) začela počet, odkar ji (že nekaj časa) nič ne težim in ničesar ne ukazujem... skratka odkar se trudim delat (mišljeno je na splošno živet z njo) po "kliker" principih.
Preprosto ne razumem
.. ni ji zanimivo vohljat.. zanimivo ji je delat nekaj z mano, ampak to ni igra. Resnično mislim da je problem točno v tem, kar je že Deteljica napisala; pri igri (podzavestno) preveč pričakujem in ocenjujem in nisem povsem sproščena, vnaprej, ko sva zunaj, na podlagi preteklih težav, pričakujem neuspeh, zato je ko sva notri, drugače, ker notri sem sproščena in tudi ne pričakujem neuspeha.. pri poslušnosti sem pa nekako uspela pri sebi, ne vem, ali spustit kriterij ali pa ji že toliko zaupam oz. sem dovolj zadovoljna z izvedbo, da se sama ne sekiram več okoli tega in posledično ona tudi uživa v tem.
Ampak ja.. to bom morala pa pri sebi razčistit, kako priti do tega, da sama, ko sva zunaj, spustim kriterije in pričakovanja,..