Bravo , deteljica!.. Lepše, bolj resnično nisi mogla povedati..
Veš, jaz se pa še vedno sekiram, ko slišim takšne in drugačne zgodbe... Najbolj pa takrat, ko ljudje naredijo "domačo nalogo", poiščejo psarno, vzreditelje. Tudi "zveneče". Jim zaupajo... Potem pa veterinar pri naslednjem cepljenju "diagnosticira" hibe, za katere je vzreditelj vedel, vsaj moral bi vedeti... In jih je zamolčal.
Upam, da se bom kmalu nehala sekirati ... Ker najbolj "trpim" jaz sama...
Je pa na žalost nastal totalni kaos. In tega se ne bomo rešili še desetletja. Ja, kot si rekla: "Živel kapitalizem". Sram naj nas bo!
Alma, zdaj je pravkar tekla beseda o vzreji, o pošteni, kvalitetni rodovniški vzreji in o vzrediteljih. Pravzaprav o tem, kako mi ta "stari" razumemo pojem vzreja... Ne, to ni hobi... To je odgovorno dejanje, ker na svet "spravljamo" živa bitja... In na drugi strani novi lastniki, ki bodo za te živali skrbeli.
Alma, Damayanti ne piše bedarij... Tudi jaz ne.
Ker imamo "kilometrine" dovolj. Damayanti je pisala o tem, kako bi morali ukrepati vzreditelji in osebki, ki so se za "vzreditelje" oklicali....
Damayanti vedno reče bobu bob. Zato jo rada berem.
Vsi vemo, da je genetika čudna ptica...Leti po svoje... Je tudi Lojze ugotovila.
Čudežev ni.
Kar pa pričakujem od poštenega vzreditelja , je pa naslednje:
Samo na kratko, da boš razumela: Jaz sem psico parila. In izključno jaz sem odgovorna za končni "produkt". Vedno se ne izide po planih, željah..
In v primeru, da bom v leglu imela mladiča , ki ne bo "popoln", bom poskrbela za njega .Bodisi ga bom obdržala ali pa mu bom poiskala nov dom.
Ampak bom "potencialnemu kandidatu" povedala za hibe, bodisi tiste vidne ali pa ga opozorila na tiste, ki jih sumim. In mladiča ne bom lepo na fino in tiho prodala oz. poturila nevednemu kupcu... In pisala pogodbe po sistemu kupljeno-videno...Poskrbela bom tudi za S/K. A je to tako težko? Zaradi nekaj cvenka... Ne, ni vredno... Jaz rada mirno spim.
Evo, to bo moja naloga. Vsaj sram me ne bo. Ne pred sabo, ne pred ljudmi, ki bodo imeli naše mladiče...
In poskušala raziskati, na čigavi strani je "krivda".. In niti slučajno ne bom milostna glede "vzrejne upokojitve"... Pa čeprav bi šlo za našo psico ali našega samca...
In ne bom nadaljevala s to paritveno kombinacijo. Nikoli več.
Ej, kako je lahko življenje lepo in mirno... Saj psov vendar nimamo zato, da nam povzročajo "stres", mar ne? In od psov tudi ne živimo...
Lepo bodite.