Zgodovina:
Pasma izvira iz Tibeta, kjer so jo častili že pred več kot 2000 leti. Prvi viri, v katerih je vsebinsko omenjen so stari že več stoletij. Legende pripovedujejo, da naj bi bili strenirani za vrtenje molilnih mlinčkov, svoje gospodarje/Tibetske menihe pa naj bi že na dolge razdalje opozarjali na prihod tujcev, jih greli v posteljiin jih s kratkim, jedrnatim laježem opozarjali na prihod tujcev. Veljali so za izredne hišne pse in že pred razselitvijo v območja Indije, Amerike, Velike Britanije in
druge države stare celine so veljali za ene izmed najbolj popularnih Azijskih družnih psov. Bili so prinašalci sreče, kot danes taka verovanja prepoznamo v obliki štiri-peresne deteljice. Pasma je prvič prispela v Anglijo leta 1898, kasneje pa je zaradi 2. svetovne vojne ostalo le še nekaj primerkov. Ko se je njihovo število končno povečalo pa so ostali zaviti v tančico, saj so bili in so še vedno kar precej redka pasma. Pogosto se zgodi, da ljudje sploh ne vedo, da obstaja pasma tibetanski španjel, če pa že vedo si jih pogosto predstavljajo napačno, kot ‘Tipične španjele’. Pa zopet govorijo o neznanem. Ta čudovita pasma je španjelom podobna le po videzu, kajti po značaju le-tem sploh niso podobni. To je majhna, inteligentna, nežna, prijazna, potrpežljiva, samozavestna in ljubezniva pasma, ne igrača. Zaznamujejo jo predvsem najrazličnejše barve dlake, ki so pri vsakem posamezniku popolnoma različne. Njihove lepe, zaobljene oči kažejo na njihovo neverjetno pamet. Mnogi lastniki govorijo, da jim njihov Tibetanček z enim samim pogledom pove toliko, kolikor ne bi zmogel nihče povedati z besedami. Tibet bo ostal večna dežela teh spremljevalcev, čeprav so zdaj to pasmo spoznali že skoraj povsod po svetu.

Splošno:
24.06.1987 je bila priznana v IX. FCI skupini
med tibetanskimi pasmami (oddelek 6), s številko 231.
Njihova idealna teža se giblje med 4,1 in 6,8 kg.
Plečna višina se mora gibati tam nekje okoli 25cm.
Kot se spodobi za nedelovno pasmo ne potrebujejo delovnega izpita, vendarje predvsem za vzrejni pregled pomemben pregled oči.
Živeti s tibetancem:
Predstavniki te pasme so veliko več, kot ‘le psi’. So plod neverjetne preteklosti in karakteristike. Tisti, ki se odločajo za tibetanskega španjela se morajo zavedati kako enakovredna bitja smo si. Kljub različnim sposobnostim in oblikam imamo skupne korenine. Ker so izredno iznajdljivi, inteligentni in zavzeti si zapomnijo vsako še tako nepomembno podrobnost. Navežejo se na celotno družino, toda vseeno lahko opazimo razliko njegovega obnašanja do izključno enega člana, do
katerega se vede še posebej podrejeno in ubogljivo. So zelo samozavestni, zato moramo to upoštevati v vzgoji mladička. Tako nežno in čustveno, kot vas potolaži vaš tibetanček, ne potolaži nihče. Že dotik njihove mehke glavice je neverjetno sproščujoč in umirjen. S svojim gibanjem in mimiko povedo vse kar želijo. Radi opazujejo okolico iz višje ležečih predmetov, zato ta pasma ni za vas, če se bojite za svoje pohištvo. Njihovo kožuh odlikuje vrhnja dolga, svilnata dlaka ter gosta podlakna, ki kljubuje vsem zunanjim razmeram. Zanimive so tudi njihove zajčje šapice, zaradi katerih imajo razvito tudi posebno spretnost v teku. Ampak pozor! Tibetanski španjel je družinski kuža in vsekakor ni pes, ki bi živel na prostem. Tibetančki so odvisni od bližine svoje družine, zato bi bilo vsako življenje na prostem za njih nepredstavljiv čustveni udarec, ki ga osebno vsekakor enačim z mučenjem. Na splošno pa naravnost obožujejo sprehode v naravi, prosto tekanje po neskončnih planjavah, s snegom ali travo pod sabo.

Karakter:
Kljub njihovi navidezni samostojnosti so tibetanski španjeli neverjetni ljubitelji človeške bližine, ljubezni in topline. Vso nežnost, ki jim jo damo, nam vrnejo dvakratno. So čuječi do svoje družine in to pokažejo z kratkim bevskom, ko se prikaže tujec. Takoj za tem pa pokažejo svojo pravo naravo in prišleka izljubijo. Nikoli ne lajajo brez razloga, ko pa zalajajo je to redkost. Njihov značaj je mešanica obilice nežnosti in razumevanja, ne manjka jim samozavesti, pa tudi potrpežljivost je njihova zlata lastnost. Kljub njihovi prizadevnosti, da bi se včasih obnašali malce gospodovalno pa se v njih, kot pravijo že stare legende, skriva tretjino opice, muce in psa. Navihanost in igrivost opice, opreznost in gibljivost muce, ter vztrajnost in ljubeznivost psa. Kljub inteligenci in visoki stopnji razuma, pa se moraš potruditi, da boš v očeh svojega tibby-ja zmagovalec. So izredno učljivi psi, hitro si zapomnijo kaj jih skušaš naučiti, toda ne marajo prepogostega ponavljanja. Toda tukaj ne pozabimo, pohvala iz srca je vredna več kot kup priboljškov v roki. V skupinah z več tibetanskimi španjeli je zanimiva lastnost, da so alfa živali samice. Večina slednjih celo dvigne nogo pri uriniranju.

Zdravje:
Tibetanski španjeli na splošno veljajo za zdravo pasmo, toda tu se pojavijo tudi malenkosti, ki so lahko kar precej nadležne. Prvi del njihovega telesa, kjer lahko nastane problem so njihove oči. Kljub temu, da niso izbuljene, so v povprečju kar velike, za razmeroma majhno glavo. Solzenje ni izključeno, saj je to najpogostejša bolezen, ki se ne prenaša dedno. Naslednje so alergije, ki so po malem povezane tudi s solzenjem, toda le-te niso značilne za tibetanske španjele. Simptomi so podobni človeškim, največji pokazatelj, da ima naš kuža alergijo pa je srbenje in posledica…praskanje. Seveda so tukaj tudi različne displazije, ki pa se pojavijo izredno redko. Večinoma so tudi plod starosti, ali nepravilne vzreje. Toda, kot je opazno bolezni ni veliko, zato ni čudno, da se veterani ločijo od mladih psov le po nekaterih sivih kocinah. Ampak na obrobju je spet nova težava…Tibetanski španjeli so strastni jedci, zato so v veliko primerih nagnjeni k debelosti. Bodimo pozorni na zdravo prehrano naših tibetančkov, poleg tega pa moramo poskrbeti tudi za njihovo linijo, ki naj ostane v mejah normale. Večina lastnikov se zlomi ob pogledu na njihove proseče oči, spretno lažejo in kažejo vse znake psov, ki niso jedli že celo večnost. Če bomo dovolili, da nas bodo ti pogledi premamili, bomo dobili zaključek; razvajenega, preobilnega kužka, ki si bo dovolil včasih celo zlesti na mizo in poskusiti ostanke kosila..

Njihova življenjska doba neredko kdaj preseže 16 let in še več, zato moramo dobro premisliti o tem, ali smo pripravljeni skrbeti za drugo živo bitje tako dolgo. Saj veste, ljudje odrastejo in se osamosvojijo, psi pa za vedno ostanejo skriti otroci, ki so celotno življenje odvisni od nas in naše ljubezni do njih.

Obvezni testi za vzrejo:
Za vzrejni pregled je obvezen pregled oči, drugi testi za tibetanske španjele niso obvezni. Pri vzrejnemu pregledu je izredno pomemben tudi značaj in vedenje, v katerem ne smejo kazati nervoze. Njegov temperament mora biti pozoren, inteligenten ter samostojen. Predvsem so pomembne tudi oči, ki morajo biti srednje velike, poudarjene in temno rjave barve. Napake se štejejo v prevelikih očeh, mačje oblikovanih šapah, počasna, nezbrana hoja, napačen pigment smrčka, agresivnost…Vzrejna komisija ima majhne razlike v Ameriki, Angliji,…

Lastnik:
Navkljub temu, da so tibetanski španjeli majhna in nežna, lahko učljiva pasma vsekakor niso psi za vsakogar. Še enkrat poudarjam, da kljub navidezni krhkosti in majhnosti to niso igrače, ampak živa bitja. Veliko srce v majhnem telesu…Ampak nekateri so vseeno presenečeni nad tem, da jim lahko to malo bitje hitro zraste čez glavo. Še bolj, kot pri vseh ostalih pasmah je tukaj pomembna socializacija pri zgodnji starosti. Zanimiva je tudi ogromna razlika pri vsakem posamezniku. Nekateri so dobri celo v agillity-ju, drugi pri poslušnosti, tretji so izjemno nadarjeni in svoj talent pokažejo v vseh disciplinah spet drugi pa se obnesejo zgolj kot družinski člani in vse te sposobnosti moramo spoštovati. Pozorni moramo biti tudi na njihovo izbirčnost in ponekod tudi znake lenobe. Tibetanski španjeli morajo jesti kvalitetno in zdravo hrano, to drži za vse sestavine. Brikete, zelenjavo, sadje… Lenoba stopi na drugo mesto, ker je bistvo, da njihovo obnašanje ne kaže znakov lenobnosti, temveč preobilico samostojnosti ali gospodovalnosti. Tukaj jih večina izkorišča njihovo zvitost in inteligenco. Vsak lastnik mora biti odločen, zaupljiv, potrpežljiv, samostojen in predvsem – prepričan v svojega kužka. Pomembno je, da jih vzgajamo z ljubeznijo ne s prisilo ali še huje – fizično kaznijo. Tibetanski španjeli si zapomnijo si vsako podrobnost, željni so ljubezni in vsekakor je njihovo življenje nočna mora, če jih bomo večno le karali in jih kaznovali. Oni so tisti, ki potrebujejo vaše življenje in vi morate biti tisti, ki boste potrebovali njihovega. To je tisto zlato pravilo in če se ga bomo le držali, lahko ustvarimo pravo malo medsebojno ljubezen in skrito odvisnost. Vaš odnos z svojim kužkom se pokaže, ko nista v bližini. Če takrat pogrešate svojega tibetančka in si želite njegove nežne bližine ste si ustvarili resnično prijateljstvo. Imeti tibetanskega španjela, ne pomeni otrokova enodnevna želja, ali razmišljanje o psu, s katerim boste preživeli 15 minut na dan. Njemu posvetite večino prostega časa, ki ga imate, to je mera, ki je upoštevana v jeziku tibetanskih španjelov. Sama opažam vedno več teh skritih lastnosti in razmišljam, kako dragoceno je življenje. Če že morajo psi tako kratko živeti, naj živijo pravo življenje, življenje, ki je resnično dragoceno. Ko se pozno zvečer moja psička tako nežno in ljubeznivo privije k meni vidim pravo bistvo tega časa, živeti, imeti rad in umreti. Največje darilo za tibetanskega španjela je edina prava vrednota, ki mu jo damo…Vedno znova ponavljam, to je ljubezen, ljubezen in samo ljubezen.

In povzetek? Ti psi so neverjetni družabniki. Resnično, vsak ima svojo barvo, svojo različico značaja, svoje muhe, svoje sposobnosti, ampak njihova srca bijejo kot eno samo. Navihanost izražajo na neverjetne načine. Kdor je enkrat živel s tibetanskimi španjeli, bo ljubezen do njih negoval in večal do smrti. Bili so, prišli so, odšli so. To je tisto, kar jih veže z nami.

Avtor: Lucija Jelenko – Tosy