Preusmerjanje pozornosti....kaj pa, ko si prepozen? Potem pa vse odpove.
Potem se greš tisti mimohod... S psom, ki se šetka po dveh nogah
. Če je situacija kritična (beri ob prometni cesti), pogoljufaš s priboljškom v roki... Da ne bo kdo tega slučajno jemal kot super nasvet, ampak nekako se je treba znajt v "kriznih" situacijah... Pa malo bolj zares. Ko je bila spuščena, se to ni zgodilo nikoli, ker sem ukrepala raje prej kot preizkušala meje. Na povodcu sva verjeno izapdli precej čudno. Pozornosti v takih situacijah ne moreš dobiti, če s psom tudi sicer ne delaš veliko, ker si mu drugače povsem nezanimiv in odveč, ker ga zadržuješ na povodcu. Jaz na splošno ne maram psa usmerjat s povodcem, ampak želim, da sam naredi tisto kar zahtevam. Zato sem se verjetno tudi odločila za preusmerjanje pozornosti.
Res je kar praviš, ko je bila majhna sem jo pustila, da gre do vsakega psa v imenu socializacije. Ampak tudi kadar sem ob prometni cesti želela mimo brez vohanja, ker sem vedela kakšen kraval bo, mi ni uspelo, ker so vsi vlekli svoje pse zraven k mladičku (tudi, če psi niso imeli te želje). Zdaj vem, da bi morala biti bolj tečna do vseh, ki so rinili zraven, vključno s tistimi, ki so bili brez psov... Šele nekje pri 4 mesecih ali kasneje, ko je bila večji in zelo živahen mladič, so se tisti z manjšimi psi začeli izogibat in sem to lahko začela vadit. Ni pa se nikoli igrala z vsakim psom, ki sva ga srečali, primernih za igro je bilo itak bolj malo. Jaz sem ta srečanja izkoristila za učenje pravilnega obnašanja, ker je na začetku itak vedno takoj navalila v igro. Ampak pri 4 mesecih je bil tak mimohod že praktično nemogoč, ker je na povodcu delala vse od piruet do vkopavanja v tla.
Zato pa je potrebno na začetku, ko se spraviš popravljat napake iz preteklosti, delat na samem in dodajat motnje.
V mestu je to praktično nemogoče, ker je psov veliko, prostora pa malo. Jaz sem srečala tudi po 3 pse v 10 minutah, ko sem Roxy peljala lulat. Na 2m širokem pločniku brez možnosti umika. Postopoma jo v situacije zato nisem mogla uvajat. Zato pa sem tudi goljufala s priboljški ali igračo v rokah (čeprav res redko).
Da ne bo zdaj slišati kot, da so bili najini sprehodi nemogoči. Niso bili, so bili čisto super. Kjer je bilo dovolj prostora, je ona hitro ugotovila, da jo bom brez pardona lahko odpeljala mimo psa in tam tudi ni bila preveč vztrajna pri siljenju do psa. Tudi iz igre s psom sem jo vedno brez problema poklicala. Druga zgodba pa so ozki pločniki ob zelo prometnih cestah... Tam ji je bilo kristalno jasno, da bo prišla na pol metra bližine od psa in je letela več po zraku kot po vseh štirih.
Preusmerjanje pozornosti sem uporabljala tudi pri srečevanju z ljudmi. Na začetku je ona dejansko želela pozdravit vsakega, ki je prišel v njeno vidno polje.
Res imam zdaj psa, ki mora biti večinoma pod komando, ker ji ne zaupam, da se bo sama od sebe odločila ne pozdravit. Sem veliko analizirala te najine težave, ker sem morala vložiti res veliko dela vanjo, da se je nehala vtikati v vsakega, ki je prišel dovolj blizu. To je počela od trenutka, ko je prišla k meni in tudi jaz sem od trenutka, ko je prišla k meni delala z njo. Nisem ravno čakala, da se bodo pojavile težave. Pa nekako vedno pridem do zaključka, da je bilo preusmerjanje pozornosti v najinem primeru najbolša rešitev in ni to glavni krivec, da jo moram imeti vedno pod komando. Je pač res družabno bitje in ji druženja ni nikoli dovolj. Razen, ko midve nekaj počneva. Delava, se igrava, nima veze, takrat so ji ostali odveč. Zato tudi pravim, da pravzaprav nimam problemov, ker sem se z njeno družabnostjo naučila živet in me ne moti. Ko grem na sprehod, se grem pa družit in delat s psom. Če se mi ne ljubi delat pa lahko tudi gledam ptičke, sem vložila toliko dela vanjo, da je dovolj poslušna, da na sprehodu nikogar ne motiva, ko je spuščena. To je tudi bil moj cilj.
Uf, sem se razpisala
. Predvsem zato, da se kdo na podlagi teh izkušenj lahko odloči kakšen sistem mu je bolj všeč. Meni se zaenkrat zdi najboljša kombinacija tega mimohoda in uporabe pozornosti. Pozornost oz. poslušnost za uporabo v situacijah, kjer veš, da pes ni tako zanesljiv, da bi šel brez kravala mimo in je recimo premočen, da bi ga kar odvlekel mimo.