Vidim, da ste se na tej temi pošteno razpisali...
Pri neki temi prej sem dobila nekaj kritik, ker sem napisala, da pes, ki ne upošteva odpoklica v vseh situacijah ni šolan pes...
Vsi najverjetnej že poznate mojo zgodbo z mojim psom...bilo je res hudo na čase, velikokrat sem se iz obupa zjokala, ker smo več kot pol leta ekstremno počasi napredovali z prevzgojo psa...
Pa vas vprašam, kako bi odreagirali v tej situaciji, ki se je meni zgodila velikokrat..
Moj pes je bil tako nasršen do drugih samcev, da se je rangiral skoraj z vsakim večjim psom. In ponavadi sem ga imeli na vrvici, na zatezni ovratnici, ker ga z pohvalcami in vsem kar spada zraven nisem pridobila njegove pozornosti. In ko se nama je približal kakšen pes, odvezan seveda, me je moj lastni pes šavsnil v nogo, da bi jaz spustila povodec in bi on tako lahko skočil v psa. Ne morete si misliti, kakšna želja po rangiranju....pred tem birardom sem že imela briarde, med študijem sem si služila denar, da sem pazila na različne pse, od nemških dog do francoskih buldogov ipd. pa tega še nisem videla intakšne trme in vztrajnosti.
Ko mi je to naredil sem bila tako šokirana, ker tega nisem pričakovala. In seveda sem ga zategnala nazaj on pa še enkrat skoči v mene..potem sem pa pop...takoj sem ga zvlekla v hišo on pa je še renčal na mene in mi z zobmi skakal pred obraz...to pomeni, nobenega straha in spoštovanja do mene. Kako sem ga nadvladala raje ne bom pisala...
Pasja šola je bila obvezna. Prvi dan ko sva ga s partnerjem pripeljala, nama je trener rekel, da ga bova lahko do neke mere prevzgojila, ampak da naj ne pozabiva da je star 5let in da je bil pri prejšnih lastnikih on gazda v hiši. Trener se je spoznal z našim psom in me poklical na vadbišče. Ko je prijel povodec v roke, da mi pokaže, kako ga naj učim polek ipd. je Alex skočil v njega. Trener ga je zategnil z dresurno ovratnico. Jaz pa v jok, ker se je dobesedno davil. Ko ga je spustil na tla, je Alex še enkrat skočil v njega....v glavnem, nobeden mi ne bo rekel, da se da vsakega psa v nulo prevzgojiti še poebej na podlagi pozitivne motivacije, Eno leto je bil potem mir, na pasji šoli je bilo sicer nekaj incidentov med psmi, amapk nič strašnega. Po enem letu, pred izpitom BBH je pred sodnikom šavsnil mojega partnerja v nogo...lahko si predstavljate kakšna sramota. Komaj so nam dovolili na izpit, a izpit začuda naredil z najvišjimi točkami v skupini. To pomeni, kadar ni bilo okrog njega psov je delal v nulo...vse.
Hočem povedat, da je bil Alex zlat pes in zelo toleranten, samo kadar ni bilo drugih psov zraven. Od njegovega dopolnjegea 7.leta starosti ugrizov več ni bilo, nikoli ni več renčal, poslušal je na ukaz, sicer včasih ga je še vedno dajala njegova trma...Pri enajstih letih je bil kastriran zaradi tumorja. Veterinarka mi je rekla, da je Alex zdaj že v letih in še zaradi kastracije bi se moral umiriti do drugih psov. Dva meseca po kastraciji smo šli na sprehod, ko nam nasproti pride nemški ovčar, neprivezan in sekundo za tem..spet pretep. Alexa sem vztrajno dajala na polek, nemški ovčar pa je rinil v njega in to je bilo to. Čeprav vem, da se je moral branit, ampak vseeno sem videla njegovo reakcijo ko je psa zagledal..
vsak pes je res zgodba zase...in pri našemu smo morali delati na trdo, ne z udarci ali kaj podobnega. Vse smo delali z ovratnico. Prvič si mu rekel sedi, držal pred gobcem phvalico, on nič. V druge oster sedi..še vedno nič. Ko pa si ga cuknil z ovratnico se je usedel pa še to z veliko težavo...sedaj imam briarko staro pol leta. z njo delam vse na pozitivi motivaciji. če recimo kaj grize (kavč ai kaj podobnega) ji preusmerjam pozornost z njeno igračo, če ne pa oster ne. pa se vse da...pravi balzam je napram našemu Alexu...res. V enem tednu sem jo naučila polek, da mi hodi trdno ob nogi in to samo z parimi piškoti, božanjem in pohvalami.
prepirat se o tem, kakšen način dresure je primeren je nesmiselen. seveda sem proti izživljanju nad psmi, uporabi roke ipd. ampak še vedno, vsak pes je zgodba zase.