Manchester terier

Eki · 708630

petra1

  • *
    • Prispevkov: 164
    • Točke: 0
Odgovori #2100 : 08 April 2008, 12:18:51
Teycha, spike se ponoči v kletki ne polula, ga pa tko težko zjutraj ujamem, takoj ko se zbudi se polula. Včasih ujamem, drugič spet ne, ker je prehiter. Mu pa dam en kup lupčkov in priboljšek ko gre ven lulat. Ko zunaj norimo in ga vidim da lula ga pohvalim ja, lulat ja!! in seveda en dober čohec ter pasjo čokolado, ki jo uporabljam samo kot nagrado za lulanje in kakanje zunaj. Je pa res, da še ne more zadržati tako dolgo.

Problem pri meni je, da se mi ne polula v celoti takoj ampak tko po odlomkih v roku 30 sekund. Ko lula doma pač ignoriram in pobrišem z mešanico vode in kisa, ki je najboljše za odpravljanje vonja, drugače se kaj kmalu na isto mesto polula (iz mojih izkušenj) ko pa lula zunaj pa dobi eno velikoooooo pohvalo in njegov najljubši priboljšek. Boš pa tudi kar hitro sama ugotovila kaj pali pri tvojmu srčku. Spike je tudi zelo mahnjen na igrače tako, da bomo uporabljali kot nagrado ali igračo ali priboljšek, pri Betki je težje, ker se na igrače ne odziva najbolje, hvala bogu da imamo Poli :) :P

Sporoči kako ti gre :)




petra1

  • *
    • Prispevkov: 164
    • Točke: 0
Odgovori #2101 : 08 April 2008, 12:23:03
Mene pa zanima kako vaši malči reagirajo na novosti v tem obdobju, jaz sem ravno včeraj vzela posodo iz omare in sem po nesreči za seboj potegnila ne samo eno ampak več posod. Je bila galama in to ravno zraven Spika, ampak fant se ni pustil motiti pri žvečenju svoje kite, briga ga za robot in kup čudnih stvari okrog njega.

Pri sesalcu je malce previden ampak ni prestrašen, se postavi s prednjimi tačkami kar na sesalec in ovohava kaj je to čudno in to ko je sesalec prižgan  :o



teycha

  • *
    • Prispevkov: 446
    • Točke: 0
  • Dalton
Odgovori #2102 : 08 April 2008, 13:09:53
Midva z Daltonom sva sesalec probala že prejšni teden in je bil prav navdušen saj je potem ko sem sesala kar za mano hodil. Drugače ga pa nič ne prestraši. Včeraj sva kljub 8. tednu prvič dejansko šla ven iz ograje našega dvorišča. Mimo vozijo avtobusi in avtomobili, ljudi je polno in ni bilo niti enega problema. Lepo je hodil na vrvici in to je bilo to. Brez strahu.

Za lulanje pa ne vem čisto kako naj. Jaz mu namreč dajem zadnji obrok okoli 9 potem pa spat ob 10 med tem pa greva še lulat (kot so tista navodila). In on se vedno ampak res vedno ko greva ven najprej polula potem pa malo zleta. S tem da zjutraj lula tudi po petkrat v dveh urah. Tudi kaka vedno zunaj. Ampak čez noč ga pa pač pustim do šestih in vedno ko pridem do kletke je že buden in seveda polulan. Takoj ga peljem ven kjer spet lula. Ga sploh ne morem ujeti ker pač ne vem kdaj vstane saj ne spi v moji sobi. Ne mislim pa ob 4 vstajati in ga nosit ven že takrat. Saj imam prav kajne?

Čez dan pa notri sploh ne lula več. Je zelo priden. Samo čez noč nama pač ne gre. In grizenje rok. Vsakič ko me ugrizne v roko stisnem dlesen na zob pa sploh ne pokapira in to počne znova in znova.



casper

  • *
    • Prispevkov: 1.130
    • Točke: 0
  • Moj mali črni pesjanar
Odgovori #2103 : 08 April 2008, 14:16:32
Tudi Don še vedno lula v posteljo. Spomnim se za Casperja, da se je ponoči polulal dvakrat, potem je zdržal do jutra. Zadnji obrok sem mu dajala najkasneje ob sedmih, včasih še prej. Zvečer sva šla zadnjič ven okrog 10ih ali pol enajstih, zjutraj prve tedne ob petih.

Ponoči je bil torej suh v nekaj dneh, za popolnoma sobno čistega kužija smo potrebovali slab mesec. Najtežje mu je bilo zdržati 8 ur, ko sva midva v službi.

Za tisto sliko tudi jaz ne vem ali je Don ali Dalton  :-[

Casper pa kleči verjetno zato, ker se na tak način z glavo približa mladičkom, spusti se na njihov nivo. Z odraslimi psi ni tak.

"Na tisoče generacij psov nekoč in zdaj je prepričanih, da bodo nekega dne - če bodo le dovolj pozorno poslušali - obvladali človeško govorico. " Maya V. Patel, roj. 1943


petra1

  • *
    • Prispevkov: 164
    • Točke: 0
Odgovori #2104 : 08 April 2008, 14:44:17
S Spikom gremo ven okrog 22h zadnjič, da se polula, vstanemo ob 5h in ga peljemo ven, samo preden jaz dam noge na tla on že zazeha, se pretegne in lepo polula. Ga ne ujamem, še ne :(. Not se še polula po igri ampak vedno bolj poredko, hodmo ven na veliko, nismo ravno v pritličju tako da malce traja preden pridemo gor in dol. Nam bo že uspelo  :P.

Kar se grizenja tiče je pa tko. Dokler ne dobi ta drugih zobk bo še veselo in bodo tvoje roke včasih take kot da bi imela doma mucko :) Ampak potem se stvari prično umirjati. Lej, Betki nisem nikoli tega delala, da bi mu stiskala ustnico ob zobek, to boli in ne učinkuje, vsaj pri spiku ne in zakaj bi to delala, če ni treba. Sčasoma ne bo več tebe grizel, betka sedaj samo lupčka, res nikoli ne grize, tudi v igri ne. Takrat ko se zapiči v tvojo roko, ker mu je tako zanimiva, mu pač reči ne in mu pod nos pomoli kakšno ugračko. Manj ko bo imel prilike gristi tvojo roko, hitreje se bo odvadil. Sej trenutno po moje imajo vsi lasniki podobno težavico. Zakaj bi cvilil in bi ga bolelo, če ni treba, poleg tega si sama videla, da učinka ni. Porbaj vzeti vozelj ali pa igračko ki piska in preusmeri pozornost iz tvoje roko v igračko. Boš vidlea, da bo počasi delovalo  :P Včasi je treba biti potrpežljiv in vztrajen, sploh pa pri tej pasmi  :o

Tile malčki so tako brihtni in nori na igro, boš videla, da boš lahko veliko ga naučila preko igre. Presodi pa sama, probaj pa boš videla, zaenkrat ti pa priporočam da pustiš usteke pri miru, sej bo tudi brez tega šlo ane :)



petra1

  • *
    • Prispevkov: 164
    • Točke: 0
Odgovori #2105 : 08 April 2008, 14:58:14
Kar se socializacije tiče pa tko, mi smo bili že na Bledu, pa na Rogli pa na Izlakah, pa Kamniku, vsepovsod nas je dovolj. Sama sem bila pri Beti preveč pozorna in sem jo preveč varovala in to, da nismo šli nikamor v začetku in da nismo imeli obiskov se mi je štelo samo v slabo in ne dobro. Lahko povem samo svojo izkušnjo, presodi pa sama kako bi bilo najbolje. Sej greš lahko tudi naokoli, sploh kadar je sonček, mi imamo vedno eno odejico, ker je še tko mali (manjši od Daltona) ko ima dovolj itak pokaže ga zavijemo v toplo in gremo naprej. Ne sme biti ovira, se pač prilagodiš malce drugače ampak gre. Tudi obiske smo že imeli in je vse ok, kar mi je škoda da pri Betki nismo delali enako in bi bila sedaj sigurno drugačna. Se bomo pa sedaj še malo bolj morali potruditi pa bo šlo.

Tudi kužke lahko spoznava pa malo povoha ni problem, ampak naj bodo to domači preverjeni psi, da jih poznaš, da veš da so zdravi in cepljeni, pa da ga res imaš pod nadzorom, če je velik pes ga pač nimaš na tleh, da ga slučajno v igri ne poškoduje ampak to ne pomeni, da se ne sme z njim povohati in potem greste naprej. Osatli kužki pa lahko za sedaj še malo počakajo (za tiste ki nisi 100 % prepričana o tem kakšni so in kdo je lastnik).

Mene najbolj moti, ko ljudje sklepajo, da če je majhen in srčkan pes, da pa si želi dotikov in crkljanja tujih ljudi. Kolkrat sem se že oglasila, da naj ga pustijo pri miru če vidim da ji to ne paše. Le redki, pa še to so otroci, ki me presenetijo z vprašanjem če ga lahko mogoče pobožajo. Drugi pa kar priletijo in kriljo z rokami, včasih pa zalaja, je pa potem žleht kuža...Ravno prav mora biti vsega :)



casper

  • *
    • Prispevkov: 1.130
    • Točke: 0
  • Moj mali črni pesjanar
Odgovori #2106 : 08 April 2008, 15:27:59
Se strinjam z napisanim. Moraš pa vedeti, da so si psi med seboj zelo različni in zato nekaj, kar učinkuje pri enem, ni nujno da tudi pri drugem. Mi smo se pri Casperju držali navodil, kar se tiče grizenja, in bili zelo hitro uspešni. Kuža mora vedet kaj sme in kaj ne. Če boš sedaj popuščala, bodo kasneje problemi. Zelo so namreč brihtni tile naši mančiji in te znajo hitro okrog prinest.  ;) Kot Petra priporočam čim več delati na socializaciji, sama pa presodi, kakšni so ljudje in psi, h katerim ga puščaš. Sicer pa delajte čim več novih stvari, vozite se z avtom, spoznavajte nove kraje, ljudi, pse, ostale živali. Samo previdno, ker je še majhen in krhek. Vsaka negativna izkušnja se mu bo globoko vtisnila v spomin. Srečno!

"Na tisoče generacij psov nekoč in zdaj je prepričanih, da bodo nekega dne - če bodo le dovolj pozorno poslušali - obvladali človeško govorico. " Maya V. Patel, roj. 1943


petra1

  • *
    • Prispevkov: 164
    • Točke: 0
Odgovori #2107 : 08 April 2008, 15:48:46
Ja to je res, da je vsak drugačen zato boš tudi sama s časoma najbolje presodila in ocenila kaj je najbolje za tvojega kužka. Podpišem se na to kar je Casper rekla, nikoli popustiti, če ne si pečena  :o je res luštkan in srčkan ampak ko imaš pravila, ki se jih tvoj kuža mora držati ne smeš popuščati, sploh pa pri tako pametnih ker hitro dojamejo stvari. Bo probal, sploh v puberteti bo veliko tega da bo preverjal do kam lahko. Sebi in njemu boš naredila veliko uslugo in se izognila težavam  in delu v prihodnje, če ne bo popuščanja in bo vedno obveljala tvoja. Če ne pa popravljaš in to ni ravno najbojlše ne zate in ne za psa kot sem to storila jaz pri Betki  :-[. Boljša preventiva kot pa kurativa  :)



italijancek

  • *
    • Prispevkov: 442
    • Točke: 0
Odgovori #2108 : 08 April 2008, 16:55:37
prav zanimivo je brati prigode vaši mladičkov, kako se prilagajajo na nova okolja in situacije ;)
kot sem opazila se jih večina tudi v hrupnih in neznanih razmerah ne boji.
mantera, še en dokaz, da si odlično socializirala kužke že v leglu! kapo dol! kužki pa tudi lastniki so ti lahko nadvse hvaležni, ker jim bo prihranjenega ogromno nepotrebnega stresa in lahko že takoj uživajo v druženju.
ker imamo tudi mi doma malega občutljivčka kot so vaši mt-ji, vam toplo priporočam, da skušajte biti do mladičkov čimmanj pretirano zaščitniški. vsekakor je treba poskrbeti za njihovo varnost. a jih obenem skušajte izpostavljati različnim situacijam. seveda so lahko kdaj tuji ljudje nadležni, a mislim, da nič ne škodi, če se kužka navadi, da ga pobožajo, se mu na hitro približajo nepoznani ljudje. sama nikoli nikomur nisem preprečila, da bi mojega psa pobožal. sem pa že takoj opozorila, da je kuža plah in se bo najverjetneje bal. potem so tudi ljudje z večjim občutkom božali psa in niso tako silili vanj. seveda sem psa umaknila, če sem opazila, da pa je zanj res že vsega skupaj malo preveč. nemalokrat se zgodi, da mojemu psu nekdo pač nikakor ni všeč in se ga bo še zdaj bal, čeprav je star že leto in pol. takrat se midva umakneva.
tudi glede srečevanja z večjimi psi imam pomisleke. naš kuža se je strašno bal drugih psov, a ga nikoli nisem dvigovala v naročje. ne vem kakšne izkušnje imate drugi s tem. predvsem me zanima tvoje mnenje glede tega, mantera. mislim, da bo kuža prej pridobil na samozavesti, če se bo moral soočiti s prihahajočimi velikimi psi. kadar sem opazila, da se je psa preveč prestrašil ali je bil tuj pes preveč vsiljiv, sem pač naredila večji krog okoli psa in se mu nadaleč izognila. najhitreje sva strah pred psi premagala tako, da sva se ustavila še preden se je tuj pes približal, stopila sem za psa in mu dala vedeti, da je vse ok. hitro je ugotovil, da se mu ne bo nič zgodilo in zaupanje je počasi naraščalo. seveda tega problema nisva rešila čez noč  ::) pomoje se lahko z dvigovanjem majhnih pasem v naročje pred vsakim malo večjim psom, lahko prej škodi kot koristi.
seveda pa mora vsak sam najbolje oceniti situacijo, kdaj je kuža zares ogrožen in se mu lahko kaj strašnega zgodi. takrat je naročje le edino varno zavetje  ::)
naj se vašim kužkom kar največ dogaja. naj bodo situacije čimbolj raznolike. sicer pa ne dvomom, da je super navodila posredovala že vzrediteljica vaših mladičkov.
uživajte s svojimi sladkimi kepicami! izkoristite trenutke, ker tako hitro odrastejo ;)
lp iz mb



mantera

  • Vzreditelj
  • *
    • Prispevkov: 953
    • Točke: 6
Odgovori #2109 : 08 April 2008, 17:27:26
No Teycha, dve izkušeni lastnici sta ti zelo modro povedali: ne popuščaj razvadam mladička, sice boš imela potem več dela, da jih odpraviš.

Kar se grizenja tiče, je najboljša metoda preusmeritev pozornosti, če ti rata. Ampak jaz sem imela npr. Loti v naročju in nič drugega ji ni bilo zanimivo, razen grizenja mojih prstov. Tu ti ne pali nobena preusmeritev pozornosti. V tem primeru imaš dve možnosti. Ali da se sama odstraniš, da te pes ne more več grizti ali pa da mu daš vedeti, da je grizenje prepovedano. Jaz sem Loti bodisi dala zob ob kožo, kar jo je opomnilo, da se ne sme grizti, ali pa sem dala prste toliko narazen, da je z zgornjim nebom bila uprte v kakšen moj noth, kar tudi ni prijetno. Je bila sicer presneto trmasta tale Loti, a v dveh tednih se je tega odvadila. Seveda je bilo okoli 4 meseca, sredi zobenja lekcijo ponoviti, a takrat je bilo že bistveno laje, ker je oboževala umetne kosti, bikovke itd. skratka, naj ima dovolj za grizti in namesto svojih prstov mu poskusi tisto dati med zobe, če kljub temu daje tvoje prste med zobe, ostro reci NE in ga daj na tla.

Kar se lulanja tiče, je pa super, če si uspela že čez dan, da je suh, To je strašno hitro glede na njegovo starost. Je pa meni smotano psi samčkih to, da se zelo velikokrat rabijo polulat, da se do konca odlulajo. Samičke pa enkrat počepnejo in je to, to. Zato se mi zdi lulanje na ukaz toliko bolj pomembno pri samčkih, da ti ne bo rabil celega Rožnika obletati, da se odlula.

Italjanček: se zelo strinjam in to tudi govorim lastnikom mojih mladičkov - povsod jemljite mladička s seboj. Spoznati mora čim več situacij, a varno ob lastniku. Kar se ljudi tiče, sem sama pri mladičku zelo previdna. Zakaj? Ke je moja Boni kot 4 mesečni mladiček šla k dvema ene 10 let starima fantkoma nekaj metrov pred menoj, ki sta jo vabila, izledala sta čisto OK, potem pa jo je en brcnil, da je odletela stran. In od takrat naprej Boni ne gre k ljudem. No, razen k tistim, ki jih pozna. Ne privoščim nobenemu mladičku take travme. Moja Boni jih je kar nekaj pokasirala, o napadih psov raje ne bi.

Nisem za dvigovanje psa v naročje, izjema je, če vidiš, da se približuje zelo grozeč pes. V takih primerih sama moji psici raje spustim, ker se lahko vsaj s tekom rešita - itak ju nihče ne ulovi, če pa sta privezani, sta že večkrat fasali - žal. Mladiček, ki se še ne zna rešiti s tekom, pa bolje, da se ga v takem primeru dvigne in nahruli lastnika drugega psa, naj vendar priveže psa. Zato pravim, ja, med pse, a med take, ki jih sigurno poznaš. Mladički so zadnje 10 dni spoznali 7 psov različnih velikosti in dolžine dlake. Malo zadržan je bil včasih Dalton, nezaupljiva do velikih kosmatih psov pa je bila Delia. Aska je bila priča pri svoji kuži. Sama sem pretekla leta z mladički hodila med pse, s katerimi smo trenirali agiliti, ki sem jih poznala, da so dobro socializirani, letos pa sem druge vabila k sebi na obisk.

Se pravi, spoznati čimveč situacij, pri meni so psi ves čas z menoj v avtu, vendar v tem obdobju vse zelo kontrolirati, vesa čas opazovati mladičkovo reakcijo. Tudi komot, če pridejo obiski, samo ne pa, če vsi potem silijo samo v mladička in ta pokaže, da mu to ne paše, se začne skrivati, beži stran, cvili... Sicer če si spremljala sem lepo pisala, da sem imela sama v času mladičkov skoraj vsak dan kakšen obisk, ker smo se pač selili in so bili že tako vajeni ljudi, potem sem jim zrihtala še pse, da so jih spoznavali, a seveda take, ki so bolj pri miru stali, samo trije majhni ali srednji so se šli z njimi igrati in sem pustila, ker so bili zelo nežni z mladički. nameravala sem, da bi spoznali še mačko, pa mi ni uspelo. Bomo pa čez nekaj tednov spoznali najmanjše konjčke, šli med vedno več ljudi, konec maja ali kdaj je že tekma v LJ, gremo na tekmo med tamkajšnje pse, če ne bodo spet imeli kašlja, tam bo tudi za božanje dovolj rok.

Italjanček, sama sem Boni dobila psihično čisto uničeno kot mladička in še potem je imela kar nekaj grdih izkušenj, tako, da jim je treba še kot odraslim psom vedno znova dati na razpolago situacije, ki jih doživijo kot varne zanje. Sama to delam vsak dan. Je uspeh, samo zelo dolgo traja in veliko več iznajdljivosti in potrpežljivosti je treba. Zato raje kolikor morem prihranim tako delo lastnikom svojih mladičkov in mladičke, kolikor lahko navajam na vse mogoče. TUdi hrup mimovozečih vozil smo spoznavali, čeprav takrat še po en v mojem naročju ali skupaj v kletki. Ko bodo imeli bolj gotovo lahko gor ovratnice, da se jim ne bodo snele, bomo šli hodit na pločnik ob prometno cesto. S tem je imel moj ovčar Rex nore težave prvi teden. Vsekakor morajo sedaj mladički lastnika doživeti kot varno zavetje, tako, da tudi kadar jih je strah vedo, da stoji on za njimi. Sedaj se intenzivno izgrajuje samozavest mladičkov, zato je obdobje socializacije dobro čim bolj temeljito izkoristiti. Samo v teh dveh tednih sem rekla, naj bodo bolj previdni, ker so pač razvojno mladički v obdobju strahu in kar se bo sedaj vtisnilo, se bo za vedno vtisnilo. Tako dobro kot slabo.



casper

  • *
    • Prispevkov: 1.130
    • Točke: 0
  • Moj mali črni pesjanar
Odgovori #2110 : 08 April 2008, 18:43:42
O dvigovanju mladička se strinjam z Mantero. Načeloma ne, a sedaj, ko so kužki še res majhni in ranljivi, je zavetje v človeškem naročju pomembno. Ker živim na vasi, kjer je na žalost odnos do mnogih psov na precej nizki ravni (veliko je še verigarjev), ljudje pa razmišljajo v smislu "se bosta že psa med seboj zmenila", sem pristaš dvigovanja v kriznih situacijah. Kako le se bosta menila moj mali Casper in nemški ovčar? Ob direktnem srečanju z neprivezanim velikim ali celo podivjanim psom se sicer vedno skušam umakniti, če to ni možno, ga vzamem v naročje. To sem počela tudi v preteklosti, saj je imela mala kepica ob prihodu v moj dom dobra 2 kg in nikoli nisem tvegala.

Vse zapisano velja za velike, nepoznane in nesocializirane pse. Casperja sva sicer ob vseh možnih priložnostih navajala na takšne in drugačne pse, tudi ko je bil še zelo majhen. Danes se zna lepo igrat, uživa v pasji družbi in ni plašen.   

Bolj kot do psov je nezaupljiv do ljudi. Ponavadi potrebuje slabe pol ure, da se v stanovanju pusti pobožat nekomu, ki ga ne pozna. Odvisno je tudi od samega človeka; ima izreden čut za odkrivanje ljudi, ki ne marajo psov. Z domačimi pa je zgodba popolno nasprotje. Kako zna ta kuža skočiti v naročje in prav po človeško objeti...

"Na tisoče generacij psov nekoč in zdaj je prepričanih, da bodo nekega dne - če bodo le dovolj pozorno poslušali - obvladali človeško govorico. " Maya V. Patel, roj. 1943


Ana_Byron

  • *
    • Prispevkov: 52
    • Točke: 0
Odgovori #2111 : 08 April 2008, 20:33:13
Včeraj sva šla z Byronom namesto na sprehod na 'kolesarski izlet'. Je bilo še lepo vreme.  Zelooo uživa ko teče ob kolesu, seveda pa se je potrebno na začetku malo ustavljati, da se polula. Slikic ni, ker sva šla sama, ko pa gremo vsi skupaj, obljubim fotopaketek. ;D

Ann. & Byron. United. ;D


italijancek

  • *
    • Prispevkov: 442
    • Točke: 0
Odgovori #2112 : 08 April 2008, 22:47:53
mantera in casper, se popolnoma strinjam z vama, kar se tiče zagotavljanja varnosti psu še posebaj v tekšni mladosti. seveda, se velikokrat pripeti, da kakšen kuža mladička resno ogroža in takrat ne preostane drugega kot ga dvigniti v naročje. mi imamo tudi to srečo, da živimo v mestu in sem sama imela v mislih bolj idealne situacije, kjer se gre s psičkom v park. tam so namreč vsi kužki na povodcih in bolj ali manj pod kontrolo lastnikov ;) zato je tudi mnogo lažje predvideti morebitne neljube situacije ter se res postopno in počasi približevati tujim psom.
si kar predstavljam kakšne strese doživljate v vašem okolju, kjer so psi spuščeni. tega je tudi mene groza, ker vem, da moj kuža v primeru spuščenega pobesnela psa, nima možnosti. roko na srce, tudi v mojem naročju ne  :-\ tako, da sem tudi jaz velikokrat pomislila 'če bo pa štala, pa gyasija v naročje vzamem'...hvala bogu to še ni bilo potrebno  :-\
res groza, kar se je zgodilo boni. saj ne morem verjeti, da so kaj takega sposobni narediti tudi otroci. velika škoda, ker takšna situacija psa zaznamuje za vse življenje.
casper, tudi sama sem velikokrat presnečena kakšen instinkt ima moj pes pri zaznavanju ljudi, ki nimajo občutka za živali  ::) v takih situacijah je prav zbegan in zelo nezaupljiv.
mantera, tvoje poste z zanimanjem prebiram, ker tako izzvem veliko zanimivih informacij. sem res vesela, da je ta vaša tema tako zelo aktivna, ker imamo tudi drugi uporabniki foruma kaj od nje  8)
še posebaj zato, ker socializacija psa traja vse življenje ;)
super ste! vaši kužki so res krasni!  :-*



italijancek

  • *
    • Prispevkov: 442
    • Točke: 0
Odgovori #2113 : 08 April 2008, 22:53:18
Včeraj sva šla z Byronom namesto na sprehod na 'kolesarski izlet'. Zelooo uživa ko teče ob kolesu

ana bayron, kako si se lotila tega, da si psa navadila na tek ob kolesu? sama imam izkušnje z navajanjem labradorca na tek ob kolesu. je kar hitro razumela koncept ;)
z mojim italijančkom pa se kar malo bojim te avanture...
je byron zelo samozavesten ali se tudi hitro preplaši kakšne nepredvidene situacije?
verjetno se bom prej lotila kombinacije rolerji+pes ;) bolj varno  ::)



mantera

  • Vzreditelj
  • *
    • Prispevkov: 953
    • Točke: 6
Odgovori #2114 : 09 April 2008, 07:35:52
Italjanček, tek ob kolesu začnemo vaditi z mladički ko imajo kakšno leto. Že prej damo večkrat kolo na msto, da ga pes povoha, vidi, ko začnemo z navajanjem, damo psa na kratko vrvico, ki jo pripnemo ob ogrodje kolesa. Pes mora vedno biti na desni strani. In za začetek hodimo ob kolesu, dokler pes povsem sproščeno ne hodi ob njem. To sem pri svojih mladičkih opazila, da ne rabijo ravno dolgo, saj se v prvi uri tudi že vozimo s kolesom. Sama učim pse, da morajo kolo opazovati, učim jih tudi na povelje DESNO, LEVO, POČASI, da mi sledijo. Potem se gre počasi na kolo in se psa opazuje. Se vožnje boji, divja in vleče naprej in vodnika na kolesu še vidi ne ali mirno sledi vožnji, opazuje, sledi poveljem... Zama si želim, da ima pes 'rešpekt' pred kolesom, ne da se ga boji in mu je kolesarjenje travma, ne maram tudi, da se nič ne boji kolesa, sicer zna biti kandidat, ki bo vsake toliko kaj nepremišljen in bo pod kolo skakal. V začetku psa kontroliram, da nikoli ne pride preblizu gume, kasneje se tega sam navadi. Kot rečeno, kadar imamo to šolo, se večina še isto uro tudi že prvič vozi in samo redki so, ki tega ne marajo - npr. Beti to ni najbolj všeč, čeprav ko sem jo imela v varstvu, sem imela moji dve ob kolesu, njo pa na fleksiju in potem ji ni bil problem, samo, da se je čutila bolj svobodna. Jaz z mojima dvema kužama naredim od 10-25 km, kadar je suho, ker obožujeta kolo. Dokler smo v okolici cest sta navezani, potem ju spustim. Načeloma naj bi predvsem velike pasme, ki imajo kakšne genske zasnove za bolezni srca ob kolesu zgolj kasale (ne galopirala), naša pasma pa tako mehko teče, vsaj Boni ima čisto hrtovski tek, Loti bolj na trdo teče.

Med rolerji in kolesom ne vem, kaj je bolj varno. KOlo lahko na mestu ustavim, pri rolerjih nisem toilko spretna. Sama bi z Boni upala iti z rolerji, z LOti, ki vleče pa ne. No, ja, lahko s haltijem... Premisli sama. Sem videla tudi že kar nekaj hrtov, ki so tekli ob kolesu. Ravno zadnjič sem videla enega whipeta, belega na Viču ob Tržaški. Če mene vpraša, poskusi in verjetno te čaka nekaj časa navajanja, da ti to uspe. Če boš imela še kakšna vprašanja, se pa kar oglasi, lahko tudi na moj mail, da ne smetiva tule teme.



bev

  • *
    • Prispevkov: 262
    • Točke: 0
Odgovori #2115 : 09 April 2008, 08:32:33
najprej dobrodošla Teycha - še ena, ki nas bo zalagala s slikicami, super  :)

midve s Panajo greva velikokrat na kolo in lahko povem, da je to zelo fajn varianta, da zdirkaš kužka, ki ima cca. 100x več energije kot lastnik  :P

sama precej dobro rolam, pa priznam, da se s Panajo ne bi nikoli šla te igrice; res, da so italjančki pol lažji, samo na rolerjih ne rabiš dovolj sile, da te vrže po tleh; morda ni slaba ideja skiro, za začetek, če se kolo zdi prevelik zalogaj...

lp




casper

  • *
    • Prispevkov: 1.130
    • Točke: 0
  • Moj mali črni pesjanar
Odgovori #2116 : 09 April 2008, 08:55:03
Bev, dobrodošla spet med nami  :o

Kako kaj Pani, Casper jo že fuuuul pogreša  :-\ A se kaj vidimo v prihodnosti? Nas ta teden na žalost ne bo na igralne urice, drugo soboto pa zagotovo pridemo.

"Na tisoče generacij psov nekoč in zdaj je prepričanih, da bodo nekega dne - če bodo le dovolj pozorno poslušali - obvladali človeško govorico. " Maya V. Patel, roj. 1943


mantera

  • Vzreditelj
  • *
    • Prispevkov: 953
    • Točke: 6
Odgovori #2117 : 09 April 2008, 09:02:30
Hm, mene je pa skiroja strah, ker si ti manj prost za nadzor psa, pa po mojem se ga da lažje povozit. Ne vem, nisem še poskusila, ko bomo prihodnje leto za hči kupili skiro, mogoče bom. Čeprav nam gre s kolesom odlično, na rolerje pa tudi sama ne bi šla. Ne znam tako dobro rolati še manj se na mestu ustaviti. IN predvsem so manj stabilni. Jaz občudujem ljudi, ki privežejo svojega ovčarja ali malamuta in z njimi z rolerji norijo po cestah. Predlagam ti, da sprobaš več stvari ins e odločiš za tisto, ki bo tvojemu kužku najbolj všeč.

Ja, no Casper pogreša vsako pasjo damo, a ne? Saj res, kako vam je pa šlo v soboto skupaj na sprehodu, Casper?

Ta vikend itak ne vem, kaj narediti. Četudi je sedaj tri dni sončno in 30 stopinj, je vse razmočeno, tako, da bomo lahko s plavutkami hodili, rili po blatu na travnikih. Rabili bi eno pokrito stvar, da ne bi bili odvisni od vremena. Saj razmišljam o čem takem, a ne še v bližnji prihodnosti, ker je to kar hud finančni zalogaj. Eno pokrito vadbišče za pse, z možnostjo za agiliti, RO ali pa samo prosto dirkanje psov... Dobra ideja, samo še na loteriji moram zadeti, zemljišče že imamo...



bev

  • *
    • Prispevkov: 262
    • Točke: 0
Odgovori #2118 : 09 April 2008, 09:30:18
hvala hvala, casper  :P

zdaj imam zdrave otroke, pa šefa na dopustu  :o in se bom malo več oglasila

panaja je pa važna - včeraj je dobila novo hurttino oprsnico  ;D
no, v bistvu sem jaz važna, ona je pa ne mara preveč; upam da se bo navadila  ???



petra1

  • *
    • Prispevkov: 164
    • Točke: 0
Odgovori #2119 : 09 April 2008, 10:13:08
O zdravo Bev  :o, sej po moje se bo navadila hurttine oprsnice, isto se mora moja Betka, bomo videli. Midva sva tudi za spika kupila ravno dan pred cepljenjem eno z namenom, da jo bo nosil ko bo malce starejši. Je pa takšna luštna rdeča in za sedaj zelo ohlapna, da se mu kar mota okrog. Dala sva mu jo gor ravno na dan cepljenja, ker sva probala kako bo reagiral nanjo, ej čisto nič ni bilo narobe, vseeno mu je bilo, mogoče zaradi tega ker je tko ohlapna da sploh ni vedel da ima kaj gor. Je pa fina, ker ti trakovi sploh ne pridejo blizu prednjim tačkam oz kitam okrog prsnega koša. Ko bo večji dobi hurttino, no ko bo nehal rasti :) Tako, da potolažim Andrejo, Casperja in veta, ki so baje bili grozno šokirani ko smo se prišli cepit. Pa še malo v razmislek vsem prilagam dva linka, v angl. na žalost, samo tako da pomirim šokirane :) vsaka kovanec ima dve strani tako kot vsepovsod. Pa lep dan vam želim.

http://www.dog-games.co.uk/forms/207.pdf

http://www.dog-games.co.uk/harness.htm

raziskavo pa le preberte, ampak mnenja so različna.



petra1

  • *
    • Prispevkov: 164
    • Točke: 0
Odgovori #2120 : 09 April 2008, 10:17:16
aja pa po moje bi se tudi našlo en kup raziskav z obratne smeri, ne vem nisem iskala  :)



italijancek

  • *
    • Prispevkov: 442
    • Točke: 0
Odgovori #2121 : 09 April 2008, 10:45:59
hvala vsem za nasvete o navajanju psa na kolo.
mantera, tako postopno sem tudi svojo labiko navajala na kolo. sva bili hitro pripravljeni tudi na cesto. ob kolesu zna teči tako na povodcu kot spuščena.
pri gyasiju pa me zelo skrbi dejstvo, da ga ne morem spustiti z vrvice, zato se mi zdi to toliko bolj nevarno. z njim si tudi ne predstavljam, da bi ga peljala na prometno cesto, ker ga prehitro kaj preplaši. strah me je, da bi mi skočil pod kolo, četudi bi bila nekje v mirnem okolju. tole s skirojem se mi zdi zelo zanimiva ideja.
glede rolerjev sem imela v mislih spet eno bolj idealno okolje  ::) v mb je kar nekaj asfaltiranih površin brez prometa. tako, da bi midva rolara tako izi, na RAVNIH  ::) površinah, zeeeeeeeelo daleč od resnega prometa ;)

 



casper

  • *
    • Prispevkov: 1.130
    • Točke: 0
  • Moj mali črni pesjanar
Odgovori #2122 : 09 April 2008, 11:24:39
Kar se oprsnice tiče, smo jo mi ukinili po enem tednu uporabe. Razlog je bil enak kot pri uporabi navadne ovratnice na zaponko - Casper se je znal izmotati iz nje. Ne me vprašat kako, ampak uspelo mu je in to štirikrat.  ???  Potem sva obupala. Pri nas se najbolj obnese ovratnica na zateg, sedaj jo imamo tri mesece in ni se mu še uspelo staknit. Sicer pa naj vsak sam poskusi, kaj njegovemu psu ustreza. Mislim pa, da oprsnice za 2 meseca stare mladičke niso primerne. Še navadna ovratnica ga moti, kaj šele štriki preko hrbta in plečk. Moje mnenje pač.   

"Na tisoče generacij psov nekoč in zdaj je prepričanih, da bodo nekega dne - če bodo le dovolj pozorno poslušali - obvladali človeško govorico. " Maya V. Patel, roj. 1943


casper

  • *
    • Prispevkov: 1.130
    • Točke: 0
  • Moj mali črni pesjanar
Odgovori #2123 : 09 April 2008, 11:28:57
Skratka, Bev in Petra, hotela sem povedat, da bodita pozorni na psički, ker so teli naši pametnjakoviči zelo zviti. Se znajo izmotat. Nama se je to naredilo na kranjskem Joštu, kjer je ogromno psov in je bilo kar zoprna situacija.

Nam skupni sprehodi že lepo uspevajo. Casper je sicer preventivno na fleksiju, ker so njegove tace še premočne za Dona, ampak počasi bo tudi on spuščen in se bosta lahko mile volje nadivjala.

"Na tisoče generacij psov nekoč in zdaj je prepričanih, da bodo nekega dne - če bodo le dovolj pozorno poslušali - obvladali človeško govorico. " Maya V. Patel, roj. 1943


petra1

  • *
    • Prispevkov: 164
    • Točke: 0
Odgovori #2124 : 09 April 2008, 11:33:24
Hvala za mnenje, lahko bi ga povedala meni osebno ampak kaj čmo, sicer pa sem lepo razložila kdaj jo bomo uporabljali in zakaj smo jo imeli, ne pa potem da se govori kolk ste vsi popolnoma šokirani. Bomo pozorni ko jo bomo uporabili na njemu, Betka se iz Hurttine ne more izmotati....bomo pa opazovali.



aska

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 9.821
    • Točke: 43
  • AM Aska
Odgovori #2125 : 09 April 2008, 12:18:41
Oprsnica od Hurtta je res super in težko bi se pes/ca iz nje izmotal ;)


italijancek

  • *
    • Prispevkov: 442
    • Točke: 0
Odgovori #2126 : 09 April 2008, 12:23:15
Kar se oprsnice tiče, smo jo mi ukinili po enem tednu uporabe. Razlog je bil enak kot pri uporabi navadne ovratnice na zaponko - Casper se je znal izmotati iz nje. Ne me vprašat kako, ampak uspelo mu je in to štirikrat.  ??? 

našemu se uspe 'sleči' iz oprsnice z kretnjo kot bi se priklonil oz. pretegnil. s prednjimi tačkami leže na tla, ritko dvigne in oprsnico si 'sleče' čez glavo. zato je tudi mi ne uporabljamo...enako 'metodo slačenja' oprsnice sem videla še pri enem whippetu.



bev

  • *
    • Prispevkov: 262
    • Točke: 0
Odgovori #2127 : 09 April 2008, 12:38:30
iz hurttine se po moje res ne more izmotat; in kot je rekla aska - super so, predvsem zato, ker so podložene in ne tiščijo nikjer, kar pa je meni glavno in upam, da bo res tako - ne "ogulijo" psa do kože.
uporabljala jo bom tudi v avtu, ko jo privežem na varnostni pas - da je ne zategne samo za vrat, če zabremzam  :o

vseeno hvala za opozorilo, je pa res, da se je tema o oprsnici razvila predvsem zato, ker naj bi bila oprsnica kao škodljiva za psa in ne zato, ker bi se pes iz nje izmotal;

ker glede na to, da so zaenkrat vsi malčki lahko še brez vrvice, ne vidim problema v tem, da bi kakšen pobegnil zato, ker bi "padel ven " iz oprsnice  :P

lp



mantera

  • Vzreditelj
  • *
    • Prispevkov: 953
    • Točke: 6
Odgovori #2128 : 09 April 2008, 12:44:42
Raziskave se da dobiti za obe strani, koliko so škodljive, bodo znali povedati predvsem veterinarji, koliko so koristne pa trgovci, logično, kajne?

Kar se oprsnic in ovratnic tiče, sem se sama pustila pred leti poučiti z ene desetih strani, zato ne govorim v tri dni. Ovratnice niso primerne za določene pasme psov, ki imajo zdravstvene težave, ki so omenjene tudi v obeh raziskavah. Naša pasma teh zdravstvenih težav nima, tako, da lahko mirno nosi katere koli ovratnice. Vsi se strinjajo edino, da niso priporočljive za mladičke, zaradi treh razlogov: vratnih vretenc, kit na prednjih nogah, tretjega pa ne vem več, ampak bil je tudi zdravstvene narave.

 Ko pa smo pri ovratnicah, sem sama tudi že marsikaj poizkusila. Ugotovila sem, da klasične ovratnice razen pri mladičku odpadejo, ker ima ta pasma tako ozko glavo, da se seveda zlahka izmota iz ovratnice, če malo bolj potegne. Zato sem začela uporabljati zatezne ovratnice. Prva leta sem kovinske, sedaj najlonske. Moja Boni je imela eno leto bolj gol vrat, vendar se ji je dlaka lepo zarasla ob moji kožni kuri s kvasom in podobnimi stvarmi, kar mi je predlagalo nekaj vetov in dva vzreditelja. Potem smo našli tele najlonske ovratnice in sedaj nas je večina na njih. Eni uporabljajo še zelo simpatične polzatezne ovratnice, vendar se sama zanje ne odločam, ker moji dve ob prostem tekanju na sprehodih itak nimata nobene ovratnice gor, ker je slabost zateznih, kar mislim, da je pred kratkim izkusila bev ta, da ko ni v zategu, gre zlahka čez glavo. Tako, da sama prakticiram, da kadar gremo na povodcu, imamo zatezno ovratnico, kadar prosto dirkata, sta brez.

Moje osebno mnenje o oprsnicah, plaščkih in ne vem kakšnih pasjih okraskih je, da gre za modno muho in nič drugega. Psi postajajo tako kot dojenčki in majhni otroci vedno manj občutljivi, vedno več bolezni imajo. Sama mislim, da smo ljudje veliko za to krivi. Ko sem sama opazovala v Skandinaviji, kako ravnajo z MTji, pa so ponekod skoraj po pol dneva zunaj, pa še precej nižje temperature so kot pri nas, ni noben nosil plaščka, razen ostarele, 15 letne psičke, ki je bolj na mestu stala. Tudi mladički so pri njih več zunaj, kot pri meni, ki sem jih pri ničli samo lulat in na kratko za podivjat dajala ven. Noben jih ne zavija v deke, noben nima plaščkov, noben jim ne postilja ob kamine, radiatorje itd. Pa imajo precej drugačno dlako kot naši, ker se je seved prilagodila razmeram. Bolj kot imamo psa na toplem, bolj dlaka izpada, manj jo ima in potem ga seveda zunaj več zebe. Simpl logika.

Trgovci morajo tudi v pasji industriji iskati tržne niše. Ne morejo delati vsi enakih ali preveč podobne ovratnice, vrvice, plaščke, nagobčnike, plaščke, morajo se razlikovati. In v enem desetletju je naenkrat poplava tega, problem je samo ozavestiti ljudi, da najprej kupijo tisto, kar bo za psa praktično, kar bo kvalitetno in kar bo za psa čim bolj naravno, torej zanj zdravo. In tako sem letos dobila npr. fleksije s tistimi odsevnimi nitkami, da se ponoči bolje vidijo, pa ovratnice, s katerimi smo imeli najboljše izkušnje sem nakupila, posteljice tudi te, s katerimi imava s Casperjem zelo dobre izkušnje. Sama sem edino precej mahnjena na varnost, ker imamo živahno pasmo, zato je bila letos novost, da sem dala mladičkom naredit odsevne ovratnice za ponoči. Zagotovo pa od mene ne bodo dobili kakšnih z draguljčki, ki si jih lahko sami kupijo, če želijo.

Sicer pa dela vsak po svoji zdravi pameti, se mi zdi nesmiselno kreganje in prepričevanje drug drugega. Kot kdo želi, naj vsak sproba vse mogoče in nam poroča, kako mu gre. Moja Boni ne vleče zato je ovratnica itak ne moti. Če pa pes vleče, so mi pa ti, ki šolajo pse povedali, da vleče še bolj, ker ima več zaleta, tako, da sem jo sama npr. za svojega ovčarja najprej kupila za na kolo, ker so rekli, da naj bi psi na oprsnicah tekali ob kolesu, ko pa sem parkrat fino odletela zaradi tega, ker je imel moč potegniti, sem pa takoj šla na zatezno ovratnico in haltija. Potem sva se lahko peljala ob sprevodu drugih psov in ni bil problem. Govorim torej čisto iz praktičnih izkušenj, mojih in drugih. Je pa res, da enim povedane izkušnje zadostujejo, drugi si želijo še sami sprobati.  In imajo vso svobodo, zato sem tudi rekla Petri, Bev in lastnici od Bindi, da naj sprobajo in bodo poročale.

Ne vem pa, zakaj ste ene občutljive, če kdo pove kakšno mnenje proti vaši izbiri nakupa ali pa proti vašemu psu. Kot da imamo potem kaj proti vam. Dajte no, bodite odrasle. Vsak ima pravico izbirati za svoje življenje, tudi za psa, kar sam želi. Enim je bolj pomembno KAKO kaj izgleda, drugim, koliko je kvalitetno, tretjim, koliko je praktično, četrtim koliko je moderno, peti hočejo psa ohranjati čim bolj kot psa in so za preprosto opremo, šesti morajo upoštevati zdravje psa, če je karkoli narobe itd. Kolikokrat jaz srečam koga, ki reče 'Kakšni luštni kužki', pa mi s tem nič ne polepša dan ali kaj strašno ne ojača mojega ega. Prav, njegovo mnenje, vsake oči imajo svojega malarja. Srečala sem pa že kar nekaj ljudi, ki mi je reklo, da so jim grozni, ker so črni, ker jim izgledajo nevarno, ker imamo tako kratko dlako, ker nimajo kupiranega repa ali uhljev. Tudi prav, zakaj ne bi imel vsakdo pravico povedati, kar želi? Mene nič ne prizadane, če kdo to reče mojim psom, mi na misel ne pade, da bi ga začela prepričevati o nasprotnem. Glavno, da smo mi veseli naših kužkov, to je glavno, drugi pa imajo svoj okus in naj si nabavijo takšnega psa, kot si ga sami želijo, tako orpemo, kot bo njim najbolj všeč. Čisto dobro je, da je ogromno ponudbe tako pasem psov kot opreme, da si vsak zagotovo najde nekaj zase. In tako naj tudi ostane. Prav bi bilo edino, da bi bili lastniki psov bolj ozaveščeni pri nakupih, kako dober je njihov nakup, ne da imajo dober izgovor, da če propagirajo Pedigree hrano, že ne more biti tako slaba, saj jo psi jedo, pa so kar še živi - tak pogovor sem namreč pred tednom slišala v pasji trgovini.

Sedaj gremo pa me tri na kolesarski izlet, ko je tak lep sonček...



aska

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 9.821
    • Točke: 43
  • AM Aska
Odgovori #2129 : 09 April 2008, 12:58:25
iz hurttine se po moje res ne more izmotat; in kot je rekla aska - super so, predvsem zato, ker so podložene in ne tiščijo nikjer, kar pa je meni glavno in upam, da bo res tako - ne "ogulijo" psa do kože.
uporabljala jo bom tudi v avtu, ko jo privežem na varnostni pas - da je ne zategne samo za vrat, če zabremzam  :o
Res Hurttova oprsnica je tako mehka, da psa ne oguli ali poškoduje dlake. Npr. pri Aski, ki je morala sedaj cel mesec in pol jo  stalno imeti gor zaradi določenih razlogov (nekateri veste) in šele včeraj ji jo dala končno dol. In niti malo se ne opazi pomečkane dlake. Res super je :o

Glede varnostnega pasu pa je tako in tako potrebna oprsnica. A zakaj? Je že bev napisala ;) Še kaj hujšega se lahko zgodi :-\

Oprsnica pa za mladičke ni priporočljiva. Šele potem, ko se rast kočna, jo lahko ima.

lp