Bambi,
Ko sem preletavala komentarje in videla vse poste polne sozalja, sem potiho upala, da niso namenjeni Sambu.
Zakaj? Zato, ker je bil eden redkih belgijcev, ki mi je bil res všeč, tako karakterno kot vizuelno, ker je bil res faca, ker je bil del mojih lepih spominov iz začetkov kinološkega življenja (spomnim se ko smo pri Mateju in Andražu vadili razstavljanje, se srečevali na razstavah, agility-u), ker sem lahko preko njega (in verjamem da tudi mnogi drugi) bolje spoznala pasmo.
Vedno se mi je zdelo, da ima neverjetno karizmo in voljo do življenja, posebno če sta bila skupaj. Kjer je bila Bambi je bila tudi Črna Smrt in kjer je bila Črna Smrt je bila tudi Bambi. Vedno v duetu, vedno vesela in polna življenja, zagona, energije,... Vse kar sta delala, sta delala z veseljem in željo. Sambo je postal legenda. In to bo za zmeral ostal.
Verjamem, da ti je težko, ob izgubi Samba, ker je bil res poseben pes. Tudi meni so se, ko sem brala poste, zarosile oči.
Mislim, da Sambo, (ki je bil, če me spomin ne vara bolj vesele narave) ne bi hotel, da za njim žaluješ, ampak da se veseliš lepih trenutkov, ki sta jih preživela skupaj (katerih sigurno ni bilo malo).
In nam, vsem ostalim, je težko tudi zato, ker se z vsako izgubo psa kakšnega izmed forumovcev ali prijateljev vedno znova zavemo, da je življenje minljivo. In da bo enaka usoda doletela tudi naše pse, tako, kot je Samba. Ker ima (ali pa je imel) vsak od nas, tistega prvega psa, ki nas je popeljal v kinologijo, ki je z nami spoznaval svet razstav, agilitya, poslušnosti,...
Moj Kaj je letos dopolnil 10 let. Z vsakim rojstnim dnem sem vesela, da je z nami, da je zdrav, da je vse ok, da je še vedno živahen,vitalen... po drugi strani pa mi je vsako leto težje in bolj grozno priznati, da ni več mlad in da je z vsako upihnjeno svečko bližje koncu. O tem je težko pisat, govorit, razmišljat,...Zdi se mi, da take stvari ljudje potisnemo stran in o njih ne razmišljamo. Poseldično na njih nismo dobro pripravljeni in nam je zato izguba le še večji šok.
Bambi prepričana sem, da bo sčasoma bolje in da se boš lahko Samba spominjala samo še po veselih trenutkih.
Glede Norda (pa čeprav ga nisem poznala), se mi zdi, da je bil poslan prav zate in za Samba. Zanj zato, da mu je polepšal zadnje dneve življenja in da je imel vedno družbo. Tebi pa, da bi ti bilo ob izgubi lažje.
A očitno je tudi Nordu Sambo tako prirasel k srcu in ga očaral, da se od njega ni mogel poslovit in se mu je odločil pridružit na drugi strani mavrice. Zdaj pa te bosta skupaj počakala, da nekoč k njima prideš še ti
.