Socializacija o kateri govoriš se meni osebno zdi zelo nevarna in mi niti ni čudno da je lastniki ne poslužujejo.
Če psu pustiš prost stik z ostalimi težavnejšimi primerki dejansko tvegaš hujše poškodbe. Sploh če imaš majhnega psa, ki lahko hitro naleti na težavnega predstavnika ene izmed večjih pasem.
Seveda, ker lastniki dopustijo da se mladiča izposavlja ali res težavnim primerkom in čaka da se bo pes že sam zmenil (vse ma svoje meje). Ali pa da se mladiča s povodcem izolira in zavije v vatko ter čaka na to da bo v času male šole in A izpita na poligonu vse nadoknadil.
Se več kot strinjam z dejstvi, da mora pes bit pod kontrolo, kar se najlažje doseže s povodcem. Se pa prav tako strinjam, da zaradi bojazljivega privezovanja in posledičnega izoliranja lahko naredimo skoraj več težav kot obratno.
Prav zaradi tega sem jaz pri najmlajši (in seveda najbolj zanesljivi psici) ubrala srednjo pot. Gre za mini kužiko ki je v času začetka najine socializacije tehtala manj kot 1kg. Psica praktično ni nikoli bila brez povodca do svojih 8-9 mesecev ter še kasneje ne povsem brez do enega leta. Ampak govorimo o tem da je imela na sebi slednega v igri z drugimi in običajnega za sprehode po pločnikih (flexa kot mladička sploh ni spoznala). Prav načrtno pa je s povodcem nisem nikoli vlekla stran od drugih psov. Vse smo pozdravili, prevohali in odšli naprej. Če je pes na drugi strani kazal znake agresije smo pa mirno odšli naprej. Vsega skupaj je imela vrstnikov morda ene 5 ostalo so bili odrasli psi. Na sprehodih smo prav tako večino psov srečevali takih, ki so bili tečkani. Nič hudega, ker je hitro spoznala, da tisti tazategnjeni pač niso zanimivi. Ker je bila vedno ravno prav privezana se je dalo fizično preprečit resen napad na miniaturco.
Danes pozna vse miritvene signale. Vse napade blokira na miren način. Ne sili v druge če oni ne kažejo povoda za igro. Obvlada odpoklic. Ne vleče na povodcu. In je nasploh nekonfliktna in ravno prav družabna.
In res drži dejstvo, da se z dobro socializiranim psom prepreči marsikateri napad, ker vsaj naš pes ne daje dodatnega povoda za akcijo. Prav tako normalno socializiran pes če že druga ne zna stopit za vodnika. Tako večina napadalcev vsaj upočasni napad (ali ga sploh ne izvede), ker je človek umes. Če ti pa pes izza nog sika nazaj...no to pa žal ni perfektna kombinacija.
Da se s povodcem. Je pa za večino težje, ker niti ne vedo kaj si naj z njemu počno razen tega da se psa vleče ali cuka stran od drugih. Potuha pri ne delu s psom.
Fenomen večno privezanih in izoliranih psov je tudi v tem, da ko se povodec strga (itak da takrat ko pes potegne, kako pa
) lastniki panično tekajo za njimi psi pa nimajo pojma kaj bi sami s sabo. Kljub temu da so psi konstantno privezani tudi konstantno vlečejo.
A ni ravno namen tega, da tudi če psa naučiš večne uporabe povodca da vsaj to obvlada
Ko ti to uspe imaš takšnega psa lahko mirno tudi brez povodca, ker je njegov radius gibanja v bližini lastnika.